Vsaka podelitev prevajalske nagrade ali priznanja v Sloveniji je velik dogodek, če pomislimo na to, koliko prevodov na leto izide. Zelo malo jih je zares vrhunskih, a vseeno več, kot je zanje razpisanih nagrad. Vrhunski prevajalci se lahko nadejajo zgolj Sovretove nagrade, a ta je za enega samega prevajalca ali kvečjemu za dva na leto. Društvo slovenskih književnih prevajalcev poskrbi še za mlade prevajalce – vsako leto na knjižnem sejmu podeli priznanje mlademu prevajalcu in mu tako dá dobro popotnico za naprej. Zato je nagrada ESASI, ki jo podeljuje Špansko veleposlaništvo v Sloveniji, vredna toliko večje pozornosti, četudi gre za prevajanje iz enega samega jezika, iz španščine.

Kar preveč pogumno smo v novici o januarskih objavah nagrajencev in nominirancev zapisali, da se zdi nemogoče, da se v ožji izbor za nagrado za najboljši azijski roman ne bi prebil Japonec Haruki Murakami z svojim zadnjim, tako rekoč monumentalnim romanom – to oznako si, če zaradi drugega ne, zasluži zaradi obsega – 1Q84. O tem romanu se je namreč v zadnjem času, pač po izidu angleškega prevoda, pisalo in govorilo tudi pri nas, kjer je Murakami izmed azijskih neangleško pišočih pisateljev celo nadpovprečno zastopan. Žirija za to 30.000 ameriških dolarjev vredno nagrado, ki jo priskrbi Man Group plc. (istega sponzorja ima mnogo starejša Bookerjeva nagrada), je izbirala med 90 romani ter konec oktobra objavila imena dvanajstih nominirancev.

Šolsko leto se bo počasi prevesilo v drugo polovico, in čas je za nova IZbranja. Modrijanova knjigarna bo še zadnjič v tem šolskem letu gostila mlade knjižne molje, pogovor pa se bo tokrat sukal o knjigah V senci interneta in Peter.
»Različen nisi drugačen« je sporočilo našega pogovora, v katerem bodo sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani ter sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman. Ob knjigi V senci interneta se bodo spraševali o internetu kot fenomenu na splošno: kako je začel vplivati na družbo in odnose, kakšne nove dileme vnaša v naše življenje in kako smo ranljivi za vpliv, saj si povsem napačno predstavljamo, da vse dejavnosti na internetu potekajo v zasebnosti – v resnici pa smo pri tem v globalni izložbi.

Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna v letu 2012 nadaljujeta z rednimi srečanji vsak tretji četrtek v mesecu, ko knjigarno spremenimo v predavalnico in hkrati prijeten družabni prostor »v naročju« knjig ter se prepustimo preteklosti. Prigode iz slovenske in posebej ljubljanske zgodovine članom Zgodovinskega društva Ljubljana in drugim gostom predstavijo zgodovinarji in drugi strokovnjaki.

Prvo srečanje v letu 2012 bo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri, predavatelj Janez Hočevar pa vam bo predstavil zgodovino ljubljanskega gasilstva. Ker gasilstva ne bi bilo, če ne bi bilo ognja, bo začel z njegovim odkritjem, nato pa bo prikazal celoten lok razvoja gasilstva v naših krajih.

Tove Jansson (1914–2001), »mati« muminov, se je rodila v Helsinkih na Finskem, a je pripadala švedski manjšini in je zato govorila ter pisala v švedščini. Svojo prvo knjigo o muminih, Mumini in velika povodenj (Småtrollen och den stora översvämningen), je napisala in ilustrirala davnega leta 1945. Toda mumini, prisrčna pravljična bitja, nekakšni trolčki, le da so beli, debelušni in malce podobni povodnemu konju, so kljub temu, da se bližajo sedemdesetemu letu, še vedno očarljivi in se znajo prikupiti tudi današnjim otrokom, njihovi starši pa se jih bržkone spominjajo iz svojega otroštva, bodisi iz knjig ali pa risanih filmov.
Prva »muminknjiga« je v slovenščini izšla leta 1970 – vključevala je zgodbici Čarodejev klobuk (Trollkarlens hatt, 1948) in Vražja kresna noč (Farlig midsommar, 1954), prevedla pa ju je Darinka Soban, ki se je s Tove Jansson ob njenem obisku v Ljubljani leta 1966 tudi srečala. Potem je minilo mnogo let, preden smo leta 2004 – tri leta po avtoričini smrti – dobili še Zimo v Mumindolu (Trollvinter, 1957), leta 2008 pa še zbirko zgodb Nevidni otrok in druge zgodbe (Det osynliga barnet och andra berättelser) – ta je v prevodu Nade Grošelj izšla pri založbi Modrijan in dobila leto pozneje znak »zlata hruška«.

Vsako soboto ob 14.30 ljubitelji knjig naravnajo svoje radijske sprejemnike na 1. program Radia Slovenija in prisluhnejo polurni oddaji Sobotno branje. Voditelj oddaje se pogovarja z enim ali dvema sogovornikoma o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo, izhodišče pogovora pa je najpogosteje izbrana knjiga – leposlovna, poljudnoznanstvena ali strokovna.
Prvo Sobotno branje (7. januarja 2012) je bilo posvečeno knjigi Miti našega časa. Knjiga je izšla pri založbi Modrijan malo pred koncem leta. Avtor, italijanski filozof Umberto Galimberti (na sliki), je bil slovenskemu bralstvu prvič predstavljen pred malo več kot dvema letoma.

Nekaj dni pred iztekom leta 2011 smo napovedali, katere literarne nagrade bodo aktualne v prvem mesecu leta, in razveseljivo je, da nas je v novo literarno leto prebudila domača nagrada, sicer podeljena prvič, in to za delo, ki še ni bilo objavljeno. To je na slovenski literarni sceni nekaj novega, veliko pozornost pa pritegne tudi vrednost nagrade – 12.000 evrov. Toliko ni vredna nobena druga slovenska književna nagrada.
Modro ptico so pri skupini Mladinska knjiga predstavili pred enim letom. K sodelovanju so najprej povabili avtorje romanov za odrasle in do 1. oktobra prejeli 67 del. Na 27. slovenskem knjižnem sejmu so objavili imena petih nominirancev in jih nato še dober mesec prepustili negotovosti in ugibanju. Konkurenca je bila huda, saj so bili med finalisti tudi zelo uveljavljeni romanopisci. Nagrado pa je odnesla Stanka Hrastelj za roman Igranje. Čestitamo!

Rok Smolej je urednik in voditelj oddaje Dobro jutro, ki jo lahko od ponedeljka do petka spremljate na jutranjem programu TV Slovenija. V svoji rubriki Rokovi uroki se z gosti pogovarja o ezoteriki, spiritualizmu, parapsihologiji, alternativni medicini, zdravilcih, jasnovidcih, beli magiji ..., skratka o temah, ki pogosto najdejo pot tudi med knjižne liste, vsi pa vemo, da so knjige o ezoteriki med bralci in zlasti bralkami zelo priljubljene. Kljub temu pa Rok svojega izbora knjig za januarski nakup ni popolnoma podredil zanimanju gledalcev, ki spremljajo njegovo rubriko.

Še zadnja novica Modrijanove knjigarne v letu 2011. Najbolje prodajane knjige v decembru in v letu 2011. Naš seznam je kot običajno precej drugačen od lestvic »Naj 10 v slovenskih knjigarnah«, na kar smo celo ponosni, saj to dokazuje, da so obiskovalci naše knjigarne bralci z izpiljenim knjižnim okusom in da jim ni vseeno, kaj berejo in kaj podarjajo. Tako so na vrh naše lestvice, vsekakor pričakovano, decembra potisnili roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića (Študentska založba). Tik pod vrhom je Hvalnica rešnjemu telesu Alojza Ihana, ki jo je izdala Cankarjeva založba in je bila prodajna uspešnica že prejšnje tri mesece.

Zadnje dni starega in prve dni leta marsikdo preživi pred televizijskimi sprejemniki, in takrat brez pravega TV vodnika ne gre. Eden najbolj branih je Vikend, ki svojim bralcem vsak teden ponudi tudi knjižni izbor. Avtor teh izborov je dr. Samo Rugelj, ki ima tekočo knjižno produkcijo tako rekoč v malem prstu, saj knjig ne spremlja le kot bralec in urednik revije Bukla, temveč tudi kot založnik in raziskovalec založništva, še posebno na Slovenskem. Rugelj je tudi redni obiskovalec Modrijanove knjigarne.
Za zadnjo številko Vikenda v letu 2011 (30. 12. 2011) je Samo Rugelj izbral najboljših 10 knjig v letu 2011, ki so izšle pri slovenskih založbah.