V ponedeljek, 20. maja, bodo pri britanskem časniku Independent razglasili letošnjega, že 18. dobitnika nagrade za tuji roman (Independent Foreign Fiction Prize). Nagrada je priznanje za najboljše delo živečega tujega romanopisca, prevedeno v angleščino iz kateregakoli drugega jezika in objavljeno v Veliki Britaniji. Vredna je 10.000 funtov, njena posebnost pa je, da si jo avtor romana pravično deli s prevajalcem – vsak dobi pet tisočakov.
Širši izbor za 18. nagrado – v letih 1996–2001 je niso podeljevali – je bil objavljen 2. marca, ožji pa 11. aprila. Šesterico finalistov sestavljajo Južnoafričan Chris Barnard (Bundu), Nizozemec Gerbrand Bakker (The Detour), Hrvatica Daša Drndić (Trieste), Albanec Ismail Kadare (The Fall of the Stone City), Španec/Argentinec Andrés Neuman (Traveller of the Century) in Španec Enrique Vila-Matas (Dublinesque).

Pri založbi Modrijan je pred kratkim izšla knjiga Goli otok – Titov gulag, ki jo je napisal redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Božidar Jezernik. Gre za pretresljivo pripoved o koncentracijskem taborišču na Golem otoku in tamkajšnjih kaznjencih. Sloviti poljski zgodovinar, esejist in publicist Adam Michnik v predgovoru h knjigi – objavljen je bil že v poljski izdaji Jezernikove knjige – pravi: »Ta knjiga je najprimernejši komentar k najznamenitejšim dosežkom 'taboriščne literature': Solženicinu in Šalamovu, Borowskemu in Herlingu - Grudzińskemu. Vendar je prav tako portret komunizma v malem; komunizma stalinskih let, ki so še vedno tako slabo prisotna v kolektivni zavesti.«

»V osemdesetih letih je bilo slovensko književno življenje v razcvetu, na straneh resnih intelektualnih publikacij in dnevnega tiska pa nihče od mnogih literarnih kritikov ni užival tako visoke mere spoštovanja in splošnega soglasja o tehtnosti njegovih estetskih sodb, kot ga je užival Andrej Inkret. Literarnim umetninam se je znal približati od znotraj, pri pazljivem opozarjanju na njeno izmuzljivo resnico in pripovedne stile pa si je vzel še čas za premislek o možnostih in dosegu lastne kritiške drže. Temu izzivu je odgovarjal na zgledno sistematičen način, ne le za literaturo, ampak tudi za gledališče, v svoji praktični kritiki pa je postavil visoke standarde, oprte na dvomečo distanco.

To smo tudi pričakovali. Ne izide vsak dan knjiga, kot so Metamorfoze. To je najpomembnejše delo rimskega pesnika Publija Ovidija Nazona, poznavalci pa tudi vedo, da gre za eno najlepših in najbolj navdihujočih antičnih pesnitev. Konec marca je pri založbi Modrijan izšla prva izmed načrtovanih petih knjig z integralnim prevodom Metamorfoz – vsebuje prve tri izmed petnajstih knjig pesnitve, prevod pa je delo Barbare Šega Čeh, ki je pred desetimi leti za prevod Umetnosti ljubezni istega pesnika prejela Sovretovo nagrado.
Zanimivo je, da se je pesniško delo znašlo tudi na vrhu lestvice »NAJ 10 v slovenskih knjigarnah«, ki jo pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev.

Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? Niso samo pomembne osebe iz slovenske kulturne in politične zgodovine, nekaj časa so bili tudi zaprti na Golem otoku, na prvem koncentracijskem taborišču po drugi svetovni vojni v Evropi.
Po pričevanjih mnogih, ki jih prinaša knjiga Goli otok – Titov gulag, novo delo dr. Božidarja Jezernika, je okrutnost Golega presegla vsa starejša taborišča. Med interniranci so bili tudi taki, ki so med vojno izkusili različna koncentracijska taborišča v nacistični Nemčiji ali fašistični Italiji. Pripovedovali so o podobnih izkušnjah iz teh taborišč, ki pa so se v nečem bistveno razlikovala od golootoških.

Dr. Samo Rugelj je vedno tam, kjer so knjige, in tam, kjer je on, so knjige ali pa se o njih govori. Zadnji čas vse več in vse pogosteje.
Dr. Samo Rugelj je izvrsten poznavalec slovenskega založništva – o tem je napisal knjigo Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom – urednik in direktor založbe UMco, ki je tudi izdajateljica Bukle, edine slovenske revije o knjigi, in publicist, čigar prispevki so skorajda praviloma povezani s knjigo, z založništvom in knjigotrštvom. Samoumevno je, da je Samo tudi bralec, kupec knjig in reden gost v knjigarnah, ena njegovih najbolj priljubljenih pa je Modrijanova knjigarna.

Molekularna biologa Francis Crick in James D. Watson sta 25. aprila 1953 v reviji Nature objavila članek ›Molekularna zgradba nukleinskih kislin‹. V njem sta opisala molekulo DNK, ki je zgrajena v obliki dvojne vijačnice. Ta članek je bil po obsegu dokaj skromen, s svojo daljnosežnostjo pa je v znanstveno zavest človeštva udaril kakor atomska bomba. Odkritje DNK je pomenilo kvantni skok v človekovem védenju o naravi vsega živega.
Pravkar mineva točno šest desetletij od te objave in razvoj, ki ga je odtlej znanost v različnih smereh opravila, je naravnost osupljiv. Odkritje molekule DNK in njene strukture je (bilo) kajpak najpomembnejše za molekularno biologijo in genetiko.

Februarja je pri založbi Modrijan izšel dolgo pričakovani prevod knjige Igre, ki jih igrajo narkomani srbskega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića. Knjiga obravnava razgibani vrtiljak psiholoških iger, ki se neprestano uprizarjajo v narkomanski subkulturi. To pa je le osrednji poudarek tega vsestranskega priročnika, saj nam avtor prepričljivo pokaže, da je ideja iger univerzalna in da jih igramo vsi, ob različnih priložnostih.

Če ste se doslej z dr. Zoranom Milivojevićem srečavali le v knjigah – v slovenskem prevodu jih je izšlo že veliko – je dva meseca po izidu knjige Igre, ki jih igrajo narkomani že skrajni čas, da se z njim srečate tudi ob knjigi. In to obkroženi s knjigami v Modrijanovi knjigarni!
Kaj pravzaprav pomeni podnaslov knjige »Transakcijska analiza problematičnega jemanja drog«? Se strinjate, da »enkrat odvisnik – vedno odvisnik« ni nič drugega kot predsodek, kajti odvisnost je mogoče zdraviti in ozdraviti?

Zvesti poslušalci radia Ognjišče oddaje Od slike do besede minuli četrtek (11. 4.) najbrž niso preslišali, za vse druge pa utegne biti dobrodošlo povabilo k poslušanju posnetka iz arhiva. Mateja Subotičanec je za predstavitev izbrala knjigi Tesla, portret med maskami Vladimirja Pištala in Habsburžani Eve Demmerle. Knjigi sta izšli pred kratkim pri založbi Modrijan in Cankarjevi založbi. Roman o znanstveniku Tesli, od čigar smrti je 7. januarja letos minilo 70 let, je predstavila prevajalka Đurđa Strsoglavec, o knjigi o Habsburžanih pa je spregovoril prevajalec Igor Antič. Prisluhnite!

Pri založbi Ciceron je tik pred izidom slovenski prevod knjige nekdanjega vrhunskega profesionalnega kolesarja Tylerja Hamiltona, Skrivna dirka, ki opisuje zakulisje dogajanj na najbolj prestižni dirki profesionalnega kolesarstva, Dirki po Franciji (Tour de France). Hamilton je bil nekaj let prvi pomočnik Lancea Armstronga, za svojo neposredno in do kraja odkrito izpoved o dopingu pa je lani v Veliki Britaniji prejel prestižno nagrado Williama Hilla za najboljšo športno knjigo leta.
Knjigo Skrivna dirka bomo predstavili v Modrijanovi knjigarni, in to v četrtek, 18. aprila 2013, ob 14. uri.