V romanu nam avtor podaja dve zgodbi o pretresljivosti smrti, ki sta pomembno posegli v njegovo življenje. Čeprav sta zgodbi na videz nepovezani, ju med drugim tesno poveže pisateljeva pričevalska, sčasoma pa tudi doživljajska vpletenost. Zanj postaja tuje življenje ogledalo, v katerem se odslikava njegovo lastno bivanje in povratno vpliva na oživljanje njegovega intimnega razmerja ter na njegov odnos do drugih. Govori o drugih in pripoveduje o sebi. Ob tem pripoved tudi bralca spodbudi k razmisleku o lastnem svetu. To je svet, ki je sicer neizogibno prekrit s tančico žalosti, vendar skoznjo preseva posebna lepota in osvetljuje novo upanje.