Malicijska obala oziroma otoček Gema postane – po stoletjih nepomembnega obstoja – prizorišče, na katerem se v naglem zaporedju sprostijo najelementarnejše strasti, poleg opisov pokrajine in življenjskega sloga Malicijcev dovolj prepričljive, da pozabimo, da je dogajalni prostor pravzaprav fiktiven. Kar štirje junaki vlečejo glavne in odločilne niti tega ljubezensko-vojno-pustolovskega romana: brata Reino in Esteban Coppeta, trgovec in avstrijski priseljenec Jerónimo Franck ter otoška lepotica Alia Emar. Šele tik pred poroko Alie in Jerónima modrooki Esteban zbere dovolj poguma, da svojo ljubezen do dekleta izrazi v okornih verzih, objavljenih v lokalnem časopisu. Vse nadaljnje pobude, ki razplamtijo ljubezen med njima, prevzame Alia. Načrte ljubimcev pa podre Estebanov domoljubni in vročekrvni brat Reino, ko s skupino mladcev pokonča avstro-ogrske vojake, ki so pripluli na ta pozabljeni otok, da bi rekrutirali njegove prebivalce za prihajajočo (prvo svetovno) vojno. Pokol v trenutku poruši iluzijo o varnosti in anonimnosti otoka, in kljub posredovanju samega papeža avstro-ogrsko maščevanje pomembno poseže v usodo glavnih protagonistov.
Avtor v zgodbo spretno vpleta številne detajle, kot so nenavadni zvonik, ki po fizikalnih zakonih ne bi smel obstajati, nerazložljivi udarci zvona ob nenavadnih urah, lokalne, z vraževerjem zabeljene legende, pokvarjeni novinar, otoška (erotično navdahnjena) folklora in še marsikaj. Kljub resnim temam je zgodba posejana z duhovitimi inserti, pa tudi dialogi, naj bodo postavljeni v še tako resne situacije, ne skoparijo s humorjem in sarkazmom. Omembe vredni so tudi pesniški vložki, ki prav s svojo začetniško okornostjo – ta se nekoliko izboljša šele proti koncu romana – pomembno orišejo značaj ljudi, kraja in časa, okoli katerih je zgodba skonstruirana.