Vieweghove Zgodbe o ljubezni in seksu v dveh različnih ovitkih

Vieweghov pisateljski kredo je: Ne dolgočasi! In za zgodbe, uvrščene v izbor kratkih zgodb Zgodbe o ljubezni in seksu, to nedvomno velja. Viewegh je prvovrstni mojster te kratke forme. Tudi v tej knjigi so stalnica, rdeča nit zgodb družinski in ljubezenski odnosi. Kot pričata že naslova knjig, iz katerih so zgodbe izbrane, so zakon, seks, ljubezen avtorjeve pomembne teme in skozi čas doživljajo svoj razvoj, tako kot se razvija in dozoreva tudi avtorjev alter ego Oskar (tudi glavni protagonist Čudovitih pasjih časov). V prvih zgodbah Zgodb o ljubezni in seksu se v Oskarjevem zakonu začnejo pojavljati razpoke, ki naposled privedejo do ločitve od mladostne ljubezni; sledi obdobje nebrzdane sproščenosti, svobode in bolj ali manj neobveznega seksa – toda kmalu se pokažejo tudi negativne plati takega samskega življenja: osamljenost, celo nostalgija za preteklimi časi, želja po bolj umirjenem življenju. »Zame je eno temeljnih meril za izbor teme njena notranja nujnost. Izbrana tema mora biti za avtorja osebno pomembna – in družinski in ljubezenski odnosi zame popolnoma izpolnjujejo ta pogoj,« pravi Viewegh. In celo: »Tudi jaz se s distance nekaj let nekaterih svojih oseb malce sramujem … Ampak vsaka moja knjiga hočeš nočeš govori o tem, kar me je v času njenega nastanka pritegovalo, zanimalo, mučilo.« V zgodbah iz druge knjige se avtorjev alter ego (večinoma) umakne v ozadje in pripoveduje zgodbe z večje distance in z drugimi protagonisti. Tu nastopi (zrela) ljubezen v bolj ali manj presenetljivih variantah, ne nujno med žensko in moškim in ne nujno erotično obarvana.

Na ovitku je Schielejev »Ljubezenski par« (1913).

Izberite drugo naslovnico.