matura in domače branje

Težko bi našli koga, ki ne bi poznal Aličinih dogodivščin v Čudežni deželi. Posezite po knjigi, ki vam ponuja sanjsko fantazijo, povedano s preprostim otroškim besedjem, ki milijonom odraslih pomenijo visoko cenjeno kulturno ikono, zakladnico jasnih idej, globokih spoznanj in modrosti. Zgodba, ki je povod za kritično razmišljanje o človekovi podzavesti, zapletenosti družbenih odnosov, o jezikovnih in logičnih problemih. Zgodba, ki umetnike spodbuja k drznim poustvarjalnim poskusom in, celo politiki sklicujejo na paradoksalne izjave prismuknjenih bitij iz Čudežne dežele. Poglobite se v fenomen pripovedi o Alici, o njeni pomembnosti za življenje v različnih kulturah ter njen »pomen« ta knjižica še vedno pomeni izziv novim in novim pronicljivim raziskovalcem in kritikom.

Leo je običajen šestnajstletnik: rad kramlja s prijatelji, igra nogomet, pohajkuje z motorjem in živi v popolnem sožitju s svojim iPodom. Ure, ki jih preživi v šoli, so trpinčenje, profesorji »ogrožena vrsta, za katero upa, da bi čim prej izumrla«. Ko prihaja nov nadomestni profesor za zgodovino in filozofijo, se tako pripravlja, da ga bo sprejel s cinizmom in s poslinjenimi papirnatimi kroglicami. A ta mladi učitelj je drugačen. Kadar razlaga, kadar spodbuja učence, da bi živeli polno, da bi iskali lastne sanje, mu žarijo oči.

Kratke šaljive pripovedi, ki so zaradi igrive domišljijske narave najprej namenjene otrokom kot zabavno bralno doživetje, ki se poraja, ko v besedilu prepoznavajo lastne izkušnje ob srečevanju z abstraktnim jezikovnim svetom odraslih. Odraslemu bralcu pa nudi možnost umika v domišljijo in razmislek o lastnem bivanju v tem našem svetu, ki ga najbolj obvlada razumska logika. Književni nonsens zato omogoča bralcu, da spoznava zakonitosti jezika, a ga hkrati uči ustvarjalnejšega branja.

Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern (v dolini reke Loisach), ko so jo prenesli v dvorno knjižnico bavarskih vladarjev v München, odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato.

Mislite, da so trinajst-, štirinajst- in petnajstletniki zadovoljni s svojim videzom? Jih motijo odvečni kilogrami? Ali morda celo štejejo kalorije, namesto da bi uživali pri hrani? Si prizadevajo biti popolni, tako da v njihovem domu »beseda popoln plava namesto prahu«?

Kratki roman Denar ali življenje (Geld oder Leben, 2003) je nekakšna zgoščena literarna avtobiografija. Pripovedovalka podaja težke izkušnje in trpka spoznanja večinoma na zabaven način, pogosto karikirano, a prodorno zaznava osebne, družinske, socialne, duhovne in druge probleme, ki so zadnja desetletja zaznamovali življenje v Evropi – bodisi ljudi nasploh ali posebej izseljencev.

Roman Dober dan, žalost (1954) skozi portret prebrisane najstnice Cécile opisuje petdeseta leta prejšnjega stoletja v Franciji. Cécile je junakinja, ki zavrača ustaljene predstave o ljubezni, zakonu in odgovornost. Roman je francoska pisateljica Françoise Sagan (1935–2004) napisala pri osemnajstih letih.