Vendar ne tako, kot ste morebiti pomislili. Govorimo o knjigi, in razveseljivo je, da so naši kupci na vrh seznama prodaje v Modrijanovi knjigarni tokrat potisnili leposlovno knjigo – Zgodbe o ljubezni in seksu popularnega češkega pisatelja Michala Viewegha, ki bo 31. marca letos dopolnil 50 let. Po mnenju Nives Vidrih, ene naših največjih poznavalk sodobne češke književnosti, ki je Vieweghove zgodbe zbrala iz dveh zbirk, Zgodb o zakonu in seksu (1999) in Zgodb o ljubezni (2009), in jih prevedla, je prav kratka zgodba literarna oblika, v kateri je Viewegh, pri nas doslej znan le po romanih, najmočnejši. Zgodbe o ljubezni in seksu, ki so lani izšle pri Modrijanu, pa utegnejo biti še privlačnejše februarja, ko boste iskali primerno darilo za valentinovo. Naj vas spomnimo, da lahko med dvema različnima naslovnicama – na obeh je ljubezenski par Egona Schieleja – zanesljivo izbirate samo v Modrijanovi knjigarni, tudi prek spleta.

Stari Latinci so bili ljudje kot mi in prevevala so jih podobna čustva kot nas, le da so jih, zlasti tista najbolj nizkotna, znali ubesediti na mnogo bolj prefinjen način kot sodobni človek. Pomislite samo na današnje politike! Zlasti njim bi ta posrečena zbirka latinskih zmerljivk, žaljivk in dovtipov utegnila koristiti, v parlamentu bi se lahko ozmerjali, kot predlagajo Plavt, Cicero, Marcial, Katul in drugi veliki rimski umi; če drugega ne, bi imeli vsaj dober razlog, zakaj ne razumejo drug drugega – znanje latinščine je pač še vedno precejšnja izjema.
A brez skrbi, v knjižici Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini, ki je pravkar izšla pri Modrijanu, so tudi prevodi.

Izšel je Severni sij, posebna izdaja enega Jančarjevih najboljših in najbolj znanih literarnih del. Tretji roman Draga Jančarja letos dopolnjuje 28 let in doživlja čisto posebno čast – eno osrednjih mest v programu Evropske prestolnice kulture 2012. Pri Modrijanu, kjer so objavili tudi Jančarjeva zadnja dva romana, Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), je Severni sij zasijal še četrtič, v soboto, 14. januarja 2012, na otvoritveni dan Evropske prestolnice kulture, pa je v Mariboru zasijal čisto zares, kot veličasten svetlobni napis na Trgu Borisa Kidriča. Mesto Maribor bo namreč osvetljeno vsak dan tega leta, Jančarjev zemljevid pa bo sijal na osmih lokacijah – na eni izmed njih bo tudi napis To noč sem jo videl.

Čeprav nosi eden letnico 2011, drugi pa 2012, sta izšla hkrati, imata celo povsem enako število strani, nedvomno pa ju druži še dejstvo, da gre za velika romana, ne ravno po obsegu, temveč po pomenu njunih avtorjev, ki sta vrstnika, ter sledovih, ki sta jih pustila v svetovni književnosti. Da ne govorimo o tem, da prevoda zapolnjujeta veliko vrzel v naši prevodni književnosti. Oba sta na neki »način klasika«, prvi je nastal sredi šestdesetih, drugi pa leta 1981.

Vsaka podelitev prevajalske nagrade ali priznanja v Sloveniji je velik dogodek, če pomislimo na to, koliko prevodov na leto izide. Zelo malo jih je zares vrhunskih, a vseeno več, kot je zanje razpisanih nagrad. Vrhunski prevajalci se lahko nadejajo zgolj Sovretove nagrade, a ta je za enega samega prevajalca ali kvečjemu za dva na leto. Društvo slovenskih književnih prevajalcev poskrbi še za mlade prevajalce – vsako leto na knjižnem sejmu podeli priznanje mlademu prevajalcu in mu tako dá dobro popotnico za naprej. Zato je nagrada ESASI, ki jo podeljuje Špansko veleposlaništvo v Sloveniji, vredna toliko večje pozornosti, četudi gre za prevajanje iz enega samega jezika, iz španščine.

Iztekla so se zadnja IZbranja v Modrijanovi knjigarni v šolskem letu 2011/12, zato se vrnimo še k dogodku, ki smo ga gostili sredi decembra. Izbrani dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana so se udeležili IZbranj, katerih tema so bile tegobe odraščanja, s poudarkom na drogah in zasvojenosti. Prebrali so knjigi Grozljivi gost Umberta Galimbertija in Zgodovina moje heroinske zasvojenosti Zlatka Blažiča, s katerim so se tudi srečali, v pogovoru pa je sodeloval še sociolog in publicist dr. Andrej Fištravec.
Kot je bilo pričakovati, je na dijake najmočnejši vtis naredilo srečanje z Zlatkom Blažičem. »Pogovor je bil zanimiv,« je zapisal eden od njih, »saj nam je avtor predstavil svojo življenjsko pot in občutke, ki so sicer že opisani v knjigi, vendar nam je v pogovoru svoje življenje še podrobneje opisal in dodal še kaj, česar v knjigi ni zapisal.

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je neprofitna, nevladna in nepolitična – nacionalna invalidska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1983. Vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, Športno društvo cerebralne paralize »Žarek« ter Sončkov klub. V društva je vključenih več kot 4000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev.
Zveza Sonček kot nacionalna reprezentativna invalidska organizacija zastopa poenotena stališča društev, se dogovarja o skupnih nalogah z ostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami v svetu.

Kar preveč pogumno smo v novici o januarskih objavah nagrajencev in nominirancev zapisali, da se zdi nemogoče, da se v ožji izbor za nagrado za najboljši azijski roman ne bi prebil Japonec Haruki Murakami z svojim zadnjim, tako rekoč monumentalnim romanom – to oznako si, če zaradi drugega ne, zasluži zaradi obsega – 1Q84. O tem romanu se je namreč v zadnjem času, pač po izidu angleškega prevoda, pisalo in govorilo tudi pri nas, kjer je Murakami izmed azijskih neangleško pišočih pisateljev celo nadpovprečno zastopan. Žirija za to 30.000 ameriških dolarjev vredno nagrado, ki jo priskrbi Man Group plc. (istega sponzorja ima mnogo starejša Bookerjeva nagrada), je izbirala med 90 romani ter konec oktobra objavila imena dvanajstih nominirancev.

Šolsko leto se bo počasi prevesilo v drugo polovico, in čas je za nova IZbranja. Modrijanova knjigarna bo še zadnjič v tem šolskem letu gostila mlade knjižne molje, pogovor pa se bo tokrat sukal o knjigah V senci interneta in Peter.
»Različen nisi drugačen« je sporočilo našega pogovora, v katerem bodo sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani ter sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman. Ob knjigi V senci interneta se bodo spraševali o internetu kot fenomenu na splošno: kako je začel vplivati na družbo in odnose, kakšne nove dileme vnaša v naše življenje in kako smo ranljivi za vpliv, saj si povsem napačno predstavljamo, da vse dejavnosti na internetu potekajo v zasebnosti – v resnici pa smo pri tem v globalni izložbi.

Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna v letu 2012 nadaljujeta z rednimi srečanji vsak tretji četrtek v mesecu, ko knjigarno spremenimo v predavalnico in hkrati prijeten družabni prostor »v naročju« knjig ter se prepustimo preteklosti. Prigode iz slovenske in posebej ljubljanske zgodovine članom Zgodovinskega društva Ljubljana in drugim gostom predstavijo zgodovinarji in drugi strokovnjaki.

Prvo srečanje v letu 2012 bo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri, predavatelj Janez Hočevar pa vam bo predstavil zgodovino ljubljanskega gasilstva. Ker gasilstva ne bi bilo, če ne bi bilo ognja, bo začel z njegovim odkritjem, nato pa bo prikazal celoten lok razvoja gasilstva v naših krajih.