Bralni večeri

Založba Modrijan je prva slovenska založba, pri kateri je izšel prevod dela ameriškega romanopisca in mojstra kratkih zgodb T. C. Boyla, in tudi prva, ki je izdala biografijo enega izmed največjih arhitektov 20. stoletja – Franka Lloyda Wrighta, graditelja Guggenheimovega muzeja in številnih drugih arhitekturnih mojstrovin. In za to je bila potrebna le ena knjiga – roman Ženske.
 
Ženske in T. C. Boyle, ljubezen in literatura, Frank Lloyd Wright in megalomanija v arhitekturi ... To so odlična izhodišča za pogovor na prvi spomladanski dan, 21. marca 2012, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni. Na Modrijanovo modro zofo smo povabili dr. Leonoro Flis, literarno znanstvenico, kritičarko, prevajalko, publicistko ter avtorico spremnega besedila k romanu, in Jurija Sadarja, arhitekta, partnerja v arhitekturnem biroju Sadar + Vuga in – bralca. Pogovor bo vodila Breda Biščak.

Pomlad se prebuja, toplejši dnevi vabijo v naravo in ... v Modrijanovo knjigarno.
Prvi dogodek meteorološke pomladi v naši knjigarni bo pesniški. Pridružite se nam v torek, 13. marca, ob 18. uri, ko bo gostja v Modrijanovi knjigarni in vaša gostiteljica odvetnica Mojca Pogačar, pesnica, ki rada tudi slika. Predstavila bo svojo pesniško zbirko Šepet angelov, pogovor pa bo vodil dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Britanska pisateljica Virginia Woolf je umrla 28. marca 1941. Torej je letos od smrti ene najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma minilo 70 let. Pisateljica poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja. Njeni najbolj znani romani so Jakobova soba (1922), Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928), Valovi (1931), Leta (1937) in Med dejanji (postumno 1941). Naslovni junakinji romana Gospa Dalloway je pred nekaj leti svojevrsten literarni spomenik postavil Michael Cunningham z romanom Ure (The Hours, 1998), po katerem je bil leta 2002 posnet film z Nicole Kidman v vlogi Virginie.

Eno od prizorišč literarnih večerov v okviru ciklusa »Pridobljeno s prevodom«, ki ga organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je tudi Modrijanova knjigarna. Za tiste, ki teh dogodkov (še) ne poznate, povejmo, da gre za srečanje dveh uveljavljenih prevajalcev, ki se pred zainteresiranim občinstvom pogovarjata o svojih izkušnjah prevajanja, o ustvarjalnih prijemih in prevajalski iznajdljivosti, o vragolijah in spretnostih, ki jih mora biti prevajalec vešč, pa tudi o prevajalskih zadregah, pred katerimi se znajde še tako izkušen prevajalec. Skratka, takšna vprašanja lahko drug drugemu zastavita samo stanovska kolega.

V ponedeljek, 21. novembra 2011, se bodo v Modrijanovi knjigarni tresla tla. V ritmu irske tradicionalne glasbe jih bodo ob 18. uri zatresli člani skupine D Brincl bend.* S tradicionalnimi glasbili, kot so violina, irska piščalka in irski boben (bodhran), bodo v družbi knjig in, upajmo, tudi v vaši družbi pričarali pristno irsko vzdušje. Ker brez pravega irskega piva ne more biti dovolj pristno, smo poskrbeli tudi za to. Pa tudi za lepo besedo ...
Za promocijo irske »lepe besede« bodo 17. novembra poskrbeli Irci sami, saj bodo podelili Irsko književno nagrado, zanjo pa zgledno skrbijo tudi naše založbe, ki so v zadnjem času slovenski knjižni trg obogatile z lepim številom prevodov irskih romanov in zbirk kratkih zgodb.

Društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev prireja v ponedeljek, 14. novembra, ob 19. uri v Modrijanovi knjigarni literarni večer »Prevodne variacije s slovenskimi pesniki«. Večer bo vodila pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik (na sliki), sodelujejo še Veronika Dintinjana, Robert Simonišek in Katja Perat.
Gre za pesniško-prevajalski projekt z različnimi prevodi, skozi katerega se bo pokazalo, da je prevajanje predvsem individualno branje pesmi, da torej ne obstaja en sam zveličaven prevod, ampak je tu pluralnost glasov, ki z različnimi branji ustvarijo nad originalom več prevodov.

Zoran Benčič, ki smo ga še do nedavnega poznali le kot glasbenika, vokalista in pisca besedil skupine Res Nullius (na sliki; Benčič je tretji z leve), je spomladi s prvencem Psi brezčasja (Modrijan) zaplul tudi v literarne vode. Prav neverjetno naključje – skoraj v istem času kot je izšel tudi cede njegove skupine – Prekletih bazar (poslušajte nekaj skladb).

Od kod navdušenje nad Chandlerjem ter filmi noir in njihovim misterioznim vzdušjem? Ali je sovpadanje Psov brezčasja in recesije zgolj golo naključje? (Začetki »hardboiled« in »noir« kriminalk se namreč vežejo na čas velike recesije z začetka 20. stoletja.) Kje se torej stikata fikcija in realnost? Zakaj je povezave med Benčičevim glasbenim in literarnim ustvarjanjem le toliko, kolikor je besede narekovala ista glava?

»Moje besede brišejo prah s polic spomina, obujajo minulo v ponovno življenje.«

Manca Košir in pisatelj Roman Rozina bosta predla besede o besedah in se spraševala: Ali mi delamo besede ali besede delajo nas? Kako naše osebno vesolje besed komunicira s svetovi drugih? Se jih z besedami lahko dotaknemo, jih lahko objamemo, ali vedno znova naše besede omahnejo v svojo lastno zibel? Kdo pravzaprav govori skozi naša usta, kaj hočejo vse te besede, kdaj se sestavijo v zgodbo, kdaj v molk? Vsak spomin je narejen v sedanjosti, vsaka beseda upoveduje preteklost, kjer je življenje mrtvo. Kako živeti, kako preživeti z besedami?

V sredo in četrtek, 20. in 21. aprila 2011, bo v Ljubljani na obisku mlada hrvaška pesnica in pisateljica Ivana Simić Bodrožić (1982). Pri založbi Modrijan je namreč pred kratkim izšel prevod romana Hotel Zagorje, njenega proznega prvenca, za katerega je decembra lani prejela hrvaško književno nagrado Kiklop. Ivana v romanu poglablja in razširja pripoved o odraščanju, o vojni, družini in negotovosti, ki jih vešče upesnjuje tudi v svoji (povečini) pripovedni liriki. Prvoosebna pripoved odraščajočega dekleta iz Vukovarja, ki otroška in najstniška leta preživlja kot izgnanka v devet kvadratnih metrov veliki sobici v bivši politični šoli v Kumrovcu, ni povsem avtobiografska.

Ruski pisatelj Andrej Gelasimov je v kratkem intervjuju ob izidu antologije evropske kratke proze Best European Fiction 2011 dejal, da so njegova dela veliko bolj povezana z evropsko tradicijo kot katerokoli drugo. Že v svojem doktoratu se je posvetil delu Oscarja Wilda in vplivom orientalizma na njegovo ustvarjanje. Poleg tega je slabo desetletje predaval o angleški in ameriški književnosti na Jakutski univerzi. Evropskosti njegovih del navkljub pa še vedno ostaja pronicljiv zapisovalec razmer v sodobni Rusiji.
V Rusiji je Gelasimov čez noč postal literarna zvezda – s črtico Rosna leta. Največjo slavo pa mu je prinesel roman Leto prevar, ki je bil pred kratkim preveden v slovenščino. Njegova dela namreč berejo že v mnogih tujih jezikih, zato je bil že res skrajni čas, da ga odkrijemo tudi Slovenci. Francoska revija Lire, denimo, je Gelasimova vključila v seznam petdesetih mladih obetavnih avtorjev, ki bodo definirali svetovno književnost 21. stoletja.