Knjigokup

V soboto, 15. oktobra, se je iztekel drugi Knjigokup v Modrijanovi knjigarni. Glavni poudarek akcije je spodbujanje kulture kupovanja knjig, obiskovanja knjigarn ter knjižnih dogodkov in, seveda, branja. Letos je trajala cel mesec, zato je bilo več priložnosti za obisk knjigarne in nakup knjig pa tudi za srečevanje na dogodkih. Spomnimo se jih s kratkim pregledom.
Začeli smo, tako kot lani, z najmlajšimi – Aleksandra Kocmut, ki je letos pri Modrijanu objavila slikanico Andraž spozna knjižnega molja (ilustrirala jo je Alenka Godec Schmidt), je našim gostom, drugošolčkom z Osnovne šole Tone Čufar v Ljubljani, pripovedovala o navihanem Andražu in knjižnem molju, spremljala pa sta jo Tristan in Tjaša, ki sta del zgodbice tudi zaigrala. Molj je ostal v naši knjigarni, zato se lahko z njim poigrajo tudi vaši otroci, ko bodo prišli na obisk.
Naslednji dan smo si Knjigokup razdelili s Kinom Šiška, ki je septembra tako kot Modrijanova knjigarna dopolnil drugo leto delovanja.

Popularni hrvaški pisatelj Veljko Barbieri se z enako vnemo kot pisateljevanju predaja tudi gastronomiji in raziskovanju evropskega kulinaričnega izročila. Kar dolgo je trajalo, preden smo tudi v slovenščini dobili kakšno njegovo delo – roman Epitaf cesarskega sladokusca je izšel spomladi pri založbi Modrijan. V njem si je Barbieri gastronomijo izposodil kot metaforo za nepravičen boj med svobode željnim posameznikom in represivnim sistemom.
Netočnost doživljanja književnosti in gastronomije kot dveh skrajnosti, literarno navdihnjene kuharice, prva gastronomska izkustva in druge leposlovne in kulinarične sladkosti bodo tema našega zadnjega druženja med Knjigokupom v Modrijanovi knjigarni.

Zoran Benčič, ki smo ga še do nedavnega poznali le kot glasbenika, vokalista in pisca besedil skupine Res Nullius (na sliki; Benčič je tretji z leve), je spomladi s prvencem Psi brezčasja (Modrijan) zaplul tudi v literarne vode. Prav neverjetno naključje – skoraj v istem času kot je izšel tudi cede njegove skupine – Prekletih bazar (poslušajte nekaj skladb).

Od kod navdušenje nad Chandlerjem ter filmi noir in njihovim misterioznim vzdušjem? Ali je sovpadanje Psov brezčasja in recesije zgolj golo naključje? (Začetki »hardboiled« in »noir« kriminalk se namreč vežejo na čas velike recesije z začetka 20. stoletja.) Kje se torej stikata fikcija in realnost? Zakaj je povezave med Benčičevim glasbenim in literarnim ustvarjanjem le toliko, kolikor je besede narekovala ista glava?

Kakšno zrcalo ponuja Sloveniji Študija o bralni pismenosti v EU, ki jo je Evropska komisija objavila julija letos? In kakšno dosežki naših učencev v OECD-jevi raziskavi Pisa 2009, ki je bila osredotočena na bralno pismenost? Se sploh zavedamo, kaj bralna pismenost v resnici pomeni? So naši učitelji ustrezno usposobljeni, da pri svojih učencih in dijakih zaznajo težave na tem področju in jih uspešno premostijo? Kako pomembni sta ob današnji poplavi informacij široka razgledanost in sposobnost samostojnega razmisleka? Kako zmožnost uspešnega sporazumevanja vpliva na naše zasebno, poklicno in družbeno življenje?
Takšnim pogosto zapostavljenim vprašanjem, ki se porajajo ob nezavidljivi ravni bralne pismenosti pri nas, bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob 18. uri posvečen večer v Modrijanovi knjigarni.

»Ko gledam na svet skozi ta drugi jezik, ga vidim drugače. Gre za drugačen svet.«
Ovidij v romanu Davida Maloufa Umišljeno življenje

Tudi v času letošnjega Knjigokupa nismo prezrli prevajalcev. Kajti bliža se mednarodni dan prevajalcev – 30. september; ta dan jim je leta 1991 posvetila Mednarodna zveza prevajalcev (Fédération Internationale des Traducteurs, FIT) s sedežem v Parizu, in to v spomin na Sofronija Evzebija Hieronima, znanega kot sveti Hieronim, ki je tega dne leta 419/420 umrl v Betlehemu. Hieronim je ustvaril enega najpomembnejših prevodov v zgodovini – Vulgato. To je prevod Svetega pisma v latinščino.
Prevajanje je veliko več kot zgolj jezikovna dejavnost, saj sta jezik in književnost določene jezikovne oziroma etnične skupine vedno odsev okolja, v katerem sta nastala.

»Moje besede brišejo prah s polic spomina, obujajo minulo v ponovno življenje.«

Manca Košir in pisatelj Roman Rozina bosta predla besede o besedah in se spraševala: Ali mi delamo besede ali besede delajo nas? Kako naše osebno vesolje besed komunicira s svetovi drugih? Se jih z besedami lahko dotaknemo, jih lahko objamemo, ali vedno znova naše besede omahnejo v svojo lastno zibel? Kdo pravzaprav govori skozi naša usta, kaj hočejo vse te besede, kdaj se sestavijo v zgodbo, kdaj v molk? Vsak spomin je narejen v sedanjosti, vsaka beseda upoveduje preteklost, kjer je življenje mrtvo. Kako živeti, kako preživeti z besedami?

Najverjetneje ni kotička v peklu in raju rock'n'rolla, ki se Nicku Cavu ne bi zdel znan. Tam je nekoč preživel veliko časa – odmaknjen od sveta se je soočal s seboj, svojimi strahovi in obsesijami. Pot do večnosti je namreč dolga in naporna. Vodi prek stare in nove zaveze, vse postpankovske navlake, odvisnosti, kronologij nesrečnih ljubezni do družine in mainstreamovske treznosti na obrežju Brightona. Preden je oslica zagledala angela, »slaba semena« (s tem ni mišljena spremljevalna skupina) Cavu niso dovolila, da bi (za)živel zgolj kot Nick Cave, da bi kot pevec inkarniral svojo umetnost (the singer, not the song). Šele v tej »igri« greha in kazni je našel prave preporodne odtenke, ki so z novim jutrom nekdaj črnobeli svet oblekle v spokojnejše barve. Nedolgo zatem je hišni prag prestopil dobri sin.

Napovedujemo prvi dogodek Knjigokupa 2011 v Modrijanovi knjigarni. Tako kot lani – prednost imajo otroci!
Aleksandra Kocmut bo v torek, 20. septembra, ob 11. uri otrokom pripovedovala o navihanem dečku Andražu, ki mu branje knjig prav nič ne diši, zato ga sestrica Nina, ki zelo rada bere, odpelje v knjižnico, kjer spoznata knjižnega molja. Govorimo, kakopak, o slikanici Andraž spozna knjižnega molja, ki jo je Aleksandra objavila v začetku poletja pri založbi Modrijan.

Septembra lani, ob izpolnjenem prvem letu delovanja Modrijanove knjigarne na Trubarjevi cesti v Ljubljani, smo organizirali 14-dnevni »Knjigokup«, akcijo, s katero smo želeli v prostore naše knjigarne privabiti čim več ljudi bodisi k nakupu (cenejših) knjig bodisi k ogledu kakšnega dogodka – knjižne predstavitve, branja, pogovora ... Glavni cilj te akcije pa je bilo opozarjanje javnosti, da knjiga ni narejena zgolj za to, da jo preberemo, temveč tudi za to, da jo kupimo. In to ne le izvod ali dva na leto ...
Naš »Knjigokup« je lani številne obiskovalce knjigarne pripravil do tega, da so kupili večje število knjig, saj se jim je bilo ob tolikšni izbiri in tako privlačnih cenah težko upreti. Kupce smo našli za okoli 3000 knjig, ki so bile vključene v akcijo, in če odštejemo založbo Modrijan, je bila na Knjigokupu daleč najuspešnejša založba Didakta. V dveh tednih smo pripravili šest dogodkov, med katerimi izpostavimo večer z Dragom Jančarjem – tri tedne po izidu romana To noč sem jo videl –, ki je privabil največ obiskovalcev.

Knjigokup, akcija založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne ob prvi obletnici njenega delovanja, se je danes iztekla. Malo po drugi popoldanski uri so knjigarno zapustili še zadnji kupci, ki so se odzvali našemu vabilu k nakupu knjig in udeležbi na katerem od dogodkov, ki smo jih v minulih 14 dneh pripravili v knjigarni. Vsem se toplo zahvaljujemo za obisk in nakup, posebno zahvalo pa izrekamo tudi založnikom, ki so s svojimi knjigami sodelovali pri Knjigokupu – bilo jih je več kot trideset – in nastopajočim na dogodkih.