Tuji gostje

Popularni hrvaški pisatelj Veljko Barbieri se z enako vnemo kot pisateljevanju predaja tudi gastronomiji in raziskovanju evropskega kulinaričnega izročila. Kar dolgo je trajalo, preden smo tudi v slovenščini dobili kakšno njegovo delo – roman Epitaf cesarskega sladokusca je izšel spomladi pri založbi Modrijan. V njem si je Barbieri gastronomijo izposodil kot metaforo za nepravičen boj med svobode željnim posameznikom in represivnim sistemom.
Netočnost doživljanja književnosti in gastronomije kot dveh skrajnosti, literarno navdihnjene kuharice, prva gastronomska izkustva in druge leposlovne in kulinarične sladkosti bodo tema našega zadnjega druženja med Knjigokupom v Modrijanovi knjigarni.

Kaj bi storili, če bi vas knjiga, ki jo berete, začela prepričevati, da sploh ni knjiga in da potrebuje vašo pomoč? Prav to se zgodi trem mladim prijateljem, ki na popotovanju po Evropi z vlakom naletijo na posebno knjigo z naslovom Nisem knjiga (No soy un libro). Takšen je tudi naslov romana Joséja Maríe Merina, ki opisuje njihove dogodivščine in ga je državna predmetna komisija za španščino razpisala za maturo 2012. Dijakom, ki morajo roman prebrati v španščini, bo prevod Ferdinanda Miklavca, ki je pravkar izšel pri založbi Modrijan, gotovo v pomoč. Nedvomno pa bodo po knjigi z veseljem posegli tudi drugi mladi bralci.

Septembra lani, ob izpolnjenem prvem letu delovanja Modrijanove knjigarne na Trubarjevi cesti v Ljubljani, smo organizirali 14-dnevni »Knjigokup«, akcijo, s katero smo želeli v prostore naše knjigarne privabiti čim več ljudi bodisi k nakupu (cenejših) knjig bodisi k ogledu kakšnega dogodka – knjižne predstavitve, branja, pogovora ... Glavni cilj te akcije pa je bilo opozarjanje javnosti, da knjiga ni narejena zgolj za to, da jo preberemo, temveč tudi za to, da jo kupimo. In to ne le izvod ali dva na leto ...
Naš »Knjigokup« je lani številne obiskovalce knjigarne pripravil do tega, da so kupili večje število knjig, saj se jim je bilo ob tolikšni izbiri in tako privlačnih cenah težko upreti. Kupce smo našli za okoli 3000 knjig, ki so bile vključene v akcijo, in če odštejemo založbo Modrijan, je bila na Knjigokupu daleč najuspešnejša založba Didakta. V dveh tednih smo pripravili šest dogodkov, med katerimi izpostavimo večer z Dragom Jančarjem – tri tedne po izidu romana To noč sem jo videl –, ki je privabil največ obiskovalcev.

Ženske, pozor: bliža se obisk priznane hrvaške prehranske strokovnjakinje dr. Lejle Kažinić Kreho. Pred kratkim je pri založbi Modrijan izšel slovenski prevod njene uspešnice Prehrana 21. stoletja za ženske. V knjigi predstavlja prehranske potrebe ženske v posameznem življenjskem obdobju – od najstništva do zrelih let – ter ponudi kompas pri izbiri in kombinaciji ustreznih živil na poti do zdravja, forme in dobrega počutja. Prehrana 21. stoletja za ženske ni zbirka pravljic in bralki ne obljublja, da bo imela čez mesec dni idealen pritisk, telo supermodela in za deset let mlajši obraz.
V intervjuju v Dnevnikovi prilogi Nika (18. 5. 2011), ki ga je zapisala Meta Černoga, nam avtorica zaupa naslednje:
»Idelanih tež je toliko, kolikor je ljudi, idealna teža posamezne osebe pa je tista, ki zmanjšuje tveganje za degenerativne bolezni, ki so pogosto povezane z odvečnimi kilogrami in procesi staranja.

»Rad bi spisal roman, kot je periodni sistem. To je na primer storil Italijan Primo Levi: vsako poglavje je posvečeno drugemu kemičnemu elementu. Ja, vsako poglavje v mojem romanu mora pripovedovati o eni od prestolnic, kot je vsako mesto kemični element v ostroumnem bruseljskem sistemu. Z osebami, ki iščejo vseuničujočo ljubezen, z liki, ki so vsi po vrsti obetavni in nepotrpežljivi. Ali pa jih, nasprotno, peha lastna preteklost in so zato modri in žalostni.
Rad bi opisal lepoto Administracije, erotiko bruseljskega poslovnega sveta. Skupaj z Vami in resnično po evropsko. V kongresnih središčih, na letališčih in v hotelih iščemo način, kako bi se, drug drugemu tujci, vendarle lahko spoznali. Kako pravzaprav ljubimo to, da se včasih ne razumemo. Kako se tipamo s prgiščem jezikov. Kako lahko določene skrivnosti zaupamo izključno ljudem, ki jih nismo še nikoli videli in jih ne bomo srečali nikdar več.«

V sredo in četrtek, 20. in 21. aprila 2011, bo v Ljubljani na obisku mlada hrvaška pesnica in pisateljica Ivana Simić Bodrožić (1982). Pri založbi Modrijan je namreč pred kratkim izšel prevod romana Hotel Zagorje, njenega proznega prvenca, za katerega je decembra lani prejela hrvaško književno nagrado Kiklop. Ivana v romanu poglablja in razširja pripoved o odraščanju, o vojni, družini in negotovosti, ki jih vešče upesnjuje tudi v svoji (povečini) pripovedni liriki. Prvoosebna pripoved odraščajočega dekleta iz Vukovarja, ki otroška in najstniška leta preživlja kot izgnanka v devet kvadratnih metrov veliki sobici v bivši politični šoli v Kumrovcu, ni povsem avtobiografska.

Ruski pisatelj Andrej Gelasimov je v kratkem intervjuju ob izidu antologije evropske kratke proze Best European Fiction 2011 dejal, da so njegova dela veliko bolj povezana z evropsko tradicijo kot katerokoli drugo. Že v svojem doktoratu se je posvetil delu Oscarja Wilda in vplivom orientalizma na njegovo ustvarjanje. Poleg tega je slabo desetletje predaval o angleški in ameriški književnosti na Jakutski univerzi. Evropskosti njegovih del navkljub pa še vedno ostaja pronicljiv zapisovalec razmer v sodobni Rusiji.
V Rusiji je Gelasimov čez noč postal literarna zvezda – s črtico Rosna leta. Največjo slavo pa mu je prinesel roman Leto prevar, ki je bil pred kratkim preveden v slovenščino. Njegova dela namreč berejo že v mnogih tujih jezikih, zato je bil že res skrajni čas, da ga odkrijemo tudi Slovenci. Francoska revija Lire, denimo, je Gelasimova vključila v seznam petdesetih mladih obetavnih avtorjev, ki bodo definirali svetovno književnost 21. stoletja.

Z objavo marčevskega izbora malce zamujamo, saj smo si želeli počakati na obisk priljubljenega hrvaškega pisatelja Renata Baretića. Baretić, čigar roman Hotel Grand je pred kratkim izšel pri založbi Modrijan, je v knjigarni gostoval v sredo, 2. marca, s prevajalko, predavateljico na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Đurđo Strsoglavec, pa sta za obiskovalce priredila sproščen pogovor z branjem, ki so ga uprizorile študentke študijske smeri HSM/Južnoslovanski študiji v slogu senčnega gledališča (fotogalerija: Igor Modic).
Baretića smo torej zaprosili še za izbor sedmih knjig v Modrijanovi knjigarni, ki jih priporoča našim kupcem.

V Ljubljano prihaja hrvaški pisatelj Renato Baretić, avtor romana Hotel Grand, ki je bil pred kratkim, v prevodu Đurđe Strsoglavec, objavljen pri založbi Modrijan. V naši knjigarni se bo predstavil v sredo, 2. marca 2011, ob 18. uri. Pogovor z njim bo vodila prevajalka Đurđa Strsoglavec.

Novinar, kolumnist, scenarist, sestavljavec vprašanj za televizijske kvize, pesnik, pisatelj in asimilirani Dalmatinec je na hrvaški literarni sceni debitiral kot svojevrsten pesnik z zbirko Besede iz žepov (1998), vsesplošno znan, bran in priljubljen pa je postal po objavi romana Osmi poverjenik (2003), ki je bil v istem letu nagrajen s petimi prestižnimi hrvaškimi literarnimi nagradami (kar se je zgodilo prvič v hrvaški literarni zgodovini). Roman, ki ga je pri nas objavila Mladinska knjiga, je navdušil tudi slovenske bralce.

Spomladi bodo gostje naše knjigarne kar štirje evropski literati, katerih dela so že izšla ali pa bodo v kratkem pri založbi Modrijan.
Že v začetku marca bo naš gost hrvaški pisatelj Renato Baretić, čigar roman Hotel Grand je ravnokar izšel v zbirki Bralec. Hotel Grand je že drugi Baretićev roman, ki je preveden v slovenščino. Najbrž ni treba posebej omenjati romana Osmi poverjenik, njegove velike uspešnice izpred nekaj let, ki je navdušila tudi slovenske bralce.
Aprila se bomo najprej srečali z vse uspešnejšim ruskim pisateljem Andrejem Gelasimovom. Pred izidom je namreč njegov roman Leto prevar (Bralec). To je prvi slovenski prevod dela tega pisatelja iz Irkutska, ki že več let živi v Moskvi. Izdajo in prevod je omogočila Mestna občina Ljubljana (v sklopu projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige), ki sofinancira tudi avtorjevo gostovanje.