V četrtek zvečer

Živimo v napetem prelomnem času, ki sicer veliko obeta, vendar nas tudi postavlja pred velike izzive. Kako ravnamo z dobro znanimi, vendar togimi in neživimi miselnimi sistemi ter vedenjskimi vzorci? Kako lahko prebrodimo podzavestne blokade, rešimo družinske zaplete in premagamo druge družbene omejitve? Kaj pravzaprav so nove vrednote, novi cilji in nove poti?
Vnebovzeti Mojster Adamus Saint-Germain sporoča ganljive besede vsem, ki iščejo globoka spoznanja in praktično pomoč duhovnega sveta, da bi tako v svojem življenju sprejeli Novo Zavest.

Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna vas vabita na tretje srečanje v letu 2012. V četrtek, 15. marca 2012, ob 18. uri bo v Modrijanovi knjigarni predaval doc. dr. Rok Stergar, tema predavanja pa so avstrijski častniki v Ljubljani.
Po podatkih Leksikona občin za Kranjsko je bilo leta 1900 v Ljubljani 2592 vojakov, celotno prebivalstvo mesta pa je štelo 36.547 ljudi. Vojaštvo je torej predstavljalo nekaj več kot 7 odstotkov celotnega prebivalstva. Žal so podatki v Leksikonu zgolj sumarni in ne ločujejo moštva od častnikov in podčastnikov. Tako je mogoče predstaviti le približno oceno: v Ljubljani sta bili v začetku stoletja stalno nameščeni dobri dve stotniji aktivnih častnikov.

Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna v letu 2012 nadaljujeta z rednimi srečanji vsak tretji četrtek v mesecu, ko knjigarno spremenimo v predavalnico in hkrati prijeten družabni prostor »v naročju« knjig ter se prepustimo preteklosti. Prigode iz slovenske in posebej ljubljanske zgodovine članom Zgodovinskega društva Ljubljana in drugim gostom predstavijo zgodovinarji in drugi strokovnjaki.

Prvo srečanje v letu 2012 bo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri, predavatelj Janez Hočevar pa vam bo predstavil zgodovino ljubljanskega gasilstva. Ker gasilstva ne bi bilo, če ne bi bilo ognja, bo začel z njegovim odkritjem, nato pa bo prikazal celoten lok razvoja gasilstva v naših krajih.

V četrtek, 15. decembra 2011, ob 18. uri se bodo v Modrijanovi knjigarni še zadnjič v letu zbrali člani Zgodovinskega društva Ljubljana in prisluhnili predavanju »Zakaj, proti komu in kako so demonstrirale Ljubljančanke nekoč«. Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič bo spregovorila o nekaterih opaznih in pomembnih vstopih žensk v javni prostor v Ljubljani v 20. stoletju, ki so imeli demonstrativni ali manifestativni značaj, po pomenu pa so pogosto presegali meje mesta Ljubljana. Spodbudile so jih zaostrene nacionalno-politične, vojne in ekonomsko-socialne razmere, probleme v zvezi z njimi pa so ženske pogosto skušale reševati na njim svojstven, ženstven način, pogojen z elementarnimi stiskami, zaradi česar je bila v njihovih zahtevah opazna tudi človeška solidarnost.

Britanska pisateljica Virginia Woolf je umrla 28. marca 1941. Torej je letos od smrti ene najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma minilo 70 let. Pisateljica poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja. Njeni najbolj znani romani so Jakobova soba (1922), Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928), Valovi (1931), Leta (1937) in Med dejanji (postumno 1941). Naslovni junakinji romana Gospa Dalloway je pred nekaj leti svojevrsten literarni spomenik postavil Michael Cunningham z romanom Ure (The Hours, 1998), po katerem je bil leta 2002 posnet film z Nicole Kidman v vlogi Virginie.

Eno od prizorišč literarnih večerov v okviru ciklusa »Pridobljeno s prevodom«, ki ga organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je tudi Modrijanova knjigarna. Za tiste, ki teh dogodkov (še) ne poznate, povejmo, da gre za srečanje dveh uveljavljenih prevajalcev, ki se pred zainteresiranim občinstvom pogovarjata o svojih izkušnjah prevajanja, o ustvarjalnih prijemih in prevajalski iznajdljivosti, o vragolijah in spretnostih, ki jih mora biti prevajalec vešč, pa tudi o prevajalskih zadregah, pred katerimi se znajde še tako izkušen prevajalec. Skratka, takšna vprašanja lahko drug drugemu zastavita samo stanovska kolega.

V četrtek, 10. novembra 2011, ob 18. uri bo v Modrijanovi knjigarni predstavitev knjige Svet kot zarota, ki jo je napisala slovenska sociologinja, filozofinja in publicistka dr. Spomenka Hribar.

Svet kot zarota. Analiza političnega sloga Janeza Janše (Ciceron, 2011; druga, dopolnjena izdaja) velja za eno njenih najbolj kultnih, pa tudi najbolj kontroverznih del. Prvič je izšla leta 1996 in je bila neposreden odgovor na knjigi Janeza Janše Okopi in Premiki ter na dogajanja, ki so privedla do njegove razrešitve s položaja obrambnega ministra. Hribarjeva je analizirala Janševo politično delovanje, ki ga zaznamujeta avtoritarnost v vodenju stranke in širjenje paranoje (teorij zarot) kot glavnega orodja politične manipulacije pri obračunavanju z nasprotniki.

Da je Slovenija danes, dvajset let po osamosvojitvi, obljubljena dežela, ni mogoče trditi. Pričakovanja prebivalcev so bila ob prehodu v tržno gospodarstvo velika, in danes se odražajo v nemoči, brezupu in razočaranju. Predstave, da bomo čez noč postali mala Švica ipd., so se dokaj hitro razblinile, in težko je sprejeti dejstvo, da se Slovenija ni odločila le za tržno gospodarstvo, temveč da je prešla tudi v kapitalistični sistem. Ustvarja se vtis, da je Slovenija osamljen otok, kjer je vse nekdanje družbeno premoženje pristalo v rokah peščice in kjer je vse porazno. A dejstvo je, da je bila pravična razdelitev t. i. družbene lastnine cilj v vseh tranzicijskih državah, pa to nobeni, ne glede na izbrano privatizacijsko metodo, ni uspelo.

Popularni hrvaški pisatelj Veljko Barbieri se z enako vnemo kot pisateljevanju predaja tudi gastronomiji in raziskovanju evropskega kulinaričnega izročila. Kar dolgo je trajalo, preden smo tudi v slovenščini dobili kakšno njegovo delo – roman Epitaf cesarskega sladokusca je izšel spomladi pri založbi Modrijan. V njem si je Barbieri gastronomijo izposodil kot metaforo za nepravičen boj med svobode željnim posameznikom in represivnim sistemom.
Netočnost doživljanja književnosti in gastronomije kot dveh skrajnosti, literarno navdihnjene kuharice, prva gastronomska izkustva in druge leposlovne in kulinarične sladkosti bodo tema našega zadnjega druženja med Knjigokupom v Modrijanovi knjigarni.

Zoran Benčič, ki smo ga še do nedavnega poznali le kot glasbenika, vokalista in pisca besedil skupine Res Nullius (na sliki; Benčič je tretji z leve), je spomladi s prvencem Psi brezčasja (Modrijan) zaplul tudi v literarne vode. Prav neverjetno naključje – skoraj v istem času kot je izšel tudi cede njegove skupine – Prekletih bazar (poslušajte nekaj skladb).

Od kod navdušenje nad Chandlerjem ter filmi noir in njihovim misterioznim vzdušjem? Ali je sovpadanje Psov brezčasja in recesije zgolj golo naključje? (Začetki »hardboiled« in »noir« kriminalk se namreč vežejo na čas velike recesije z začetka 20. stoletja.) Kje se torej stikata fikcija in realnost? Zakaj je povezave med Benčičevim glasbenim in literarnim ustvarjanjem le toliko, kolikor je besede narekovala ista glava?