Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna vas vabita na tretje srečanje v letu 2012. V četrtek, 15. marca 2012, ob 18. uri bo v Modrijanovi knjigarni predaval doc. dr. Rok Stergar, tema predavanja pa so avstrijski častniki v Ljubljani.
Po podatkih Leksikona občin za Kranjsko je bilo leta 1900 v Ljubljani 2592 vojakov, celotno prebivalstvo mesta pa je štelo 36.547 ljudi. Vojaštvo je torej predstavljalo nekaj več kot 7 odstotkov celotnega prebivalstva. Žal so podatki v Leksikonu zgolj sumarni in ne ločujejo moštva od častnikov in podčastnikov. Tako je mogoče predstaviti le približno oceno: v Ljubljani sta bili v začetku stoletja stalno nameščeni dobri dve stotniji aktivnih častnikov.

V četrtek, 16. februarja 2012, ob 18. uri, vas Zgodovinsko društvo Ljubljana v Modrijanovo knjigarno vabi z dvema razlogoma. Predavala vam bosta namreč dva strokovnjaka, zato utegne biti tokratni zgodovinski večer v naši knjigarni še poučnejši in zanimivejši kot običajno
Naša gosta bosta mag. Zvezdan Markovič in dr. Blaž Torkar. Prvi bo v predavanju z naslovom »Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije« spregovoril o vojaški organiziranosti v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, s poudarkom na območju Dravske banovine. Prikazal bo enega od najpomembnejših ukrepov, ki je pustil svoj pečat na Slovenskem vse do danes − vojaško utrjevanje državne meje. Sistem utrdb na meji, v gradnjo katerega so bili vključeni številni Slovenci, se je vtisnil v slovenski zgodovinski spomin z imenom Rupnikova linija.

V četrtek, 15. decembra 2011, ob 18. uri se bodo v Modrijanovi knjigarni še zadnjič v letu zbrali člani Zgodovinskega društva Ljubljana in prisluhnili predavanju »Zakaj, proti komu in kako so demonstrirale Ljubljančanke nekoč«. Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič bo spregovorila o nekaterih opaznih in pomembnih vstopih žensk v javni prostor v Ljubljani v 20. stoletju, ki so imeli demonstrativni ali manifestativni značaj, po pomenu pa so pogosto presegali meje mesta Ljubljana. Spodbudile so jih zaostrene nacionalno-politične, vojne in ekonomsko-socialne razmere, probleme v zvezi z njimi pa so ženske pogosto skušale reševati na njim svojstven, ženstven način, pogojen z elementarnimi stiskami, zaradi česar je bila v njihovih zahtevah opazna tudi človeška solidarnost.

V četrtek, 17. novembra 2011, ob 18. uri vas pričakujemo v Modrijanovi knjigarni, kajti na vrsti je predavanje, ki ga v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ljubljana v knjigarni pripravimo vsak tretji četrtek v mesecu. Predaval bo dr. Alojz Cindrič, in to o slovenskih študentih na Dunaju v obdobju 1804–1918.
Cindrič je objavil obsežni monografiji o oblikovanju in rasti slovenskega izobraženstva pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918 in Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848, ki bosta tudi izhodišče njegovega predavanja.

Da je Slovenija danes, dvajset let po osamosvojitvi, obljubljena dežela, ni mogoče trditi. Pričakovanja prebivalcev so bila ob prehodu v tržno gospodarstvo velika, in danes se odražajo v nemoči, brezupu in razočaranju. Predstave, da bomo čez noč postali mala Švica ipd., so se dokaj hitro razblinile, in težko je sprejeti dejstvo, da se Slovenija ni odločila le za tržno gospodarstvo, temveč da je prešla tudi v kapitalistični sistem. Ustvarja se vtis, da je Slovenija osamljen otok, kjer je vse nekdanje družbeno premoženje pristalo v rokah peščice in kjer je vse porazno. A dejstvo je, da je bila pravična razdelitev t. i. družbene lastnine cilj v vseh tranzicijskih državah, pa to nobeni, ne glede na izbrano privatizacijsko metodo, ni uspelo.