Dogodek
Zakaj, proti komu in kako so demonstrirale Ljubljančanke nekoč
08.12.2011
V četrtek, 15. decembra 2011, ob 18. uri se bodo v Modrijanovi knjigarni še zadnjič v letu zbrali člani Zgodovinskega društva Ljubljana in prisluhnili predavanju »Zakaj, proti komu in kako so demonstrirale Ljubljančanke nekoč«. Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič bo spregovorila o nekaterih opaznih in pomembnih vstopih žensk v javni prostor v Ljubljani v 20. stoletju, ki so imeli demonstrativni ali manifestativni značaj, po pomenu pa so pogosto presegali meje mesta Ljubljana. Spodbudile so jih zaostrene nacionalno-politične, vojne in ekonomsko-socialne razmere, probleme v zvezi z njimi pa so ženske pogosto skušale reševati na njim svojstven, ženstven način, pogojen z elementarnimi stiskami, zaradi česar je bila v njihovih zahtevah opazna tudi človeška solidarnost. Nastopi žensk v Ljubljani so prišli do izraza zlasti v težkih razmerah prve in druge svetovne vojne ter konec 80. let, ki so bila v znamenju krize ter razpadanja jugoslovanske državne skupnosti in njenega sistema. V teh prelomnicah, ko so se zaostrila in izostrila eksistencialna vprašanja posameznika in naroda, so ženske med strahom in pogumom, ponižno in odločno, spontano in organizirano, posamično in množično, plaho in v zanosu … branile osnovne pravice, svobodo ter dostojanstvo človeka, in pri tem večkrat izpostavljale nevarnosti tudi osebno varnost. V njihovih nastopih so oblasti prepoznavale včasih »le« nadležno, mnogokrat pa kar sovražno dejavnost in temu ustrezno tudi ukrepale.
Vabljeni!
_______
Dr. Vida Deželak Barič je leta 1978 diplomirala iz zgodovine in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlila na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je zaposlena še danes. Raziskovalno se posveča predvsem proučevanju slovenske politične zgodovine obdobja druge svetovne vojne, iz česar je leta 1999 tudi doktorirala. Njene raziskave so usmerjene v razčlembo vprašanj iz zgodovine KPS in OF, mdr. je objavila knjigo Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943. V novejšem obdobju se posveča raziskavi idejnopolitičnih konceptov, usmeritev in praks političnih subjektov marksističnega idejnopolitičnega tabora od konca 19. stoletja dalje do začetka druge svetovne vojne in vodi projekt o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne na Slovenskem. Z raziskavami posega tudi na področje ženskih študij; v okviru teh je mdr. objavila knjigo Na svidenje prihodnjo sredo – ženske demonstracije v Ljubljani 1943.
_______
Na sliki je detajl spomenika ženskim demonstracijam 1943 akademske kiparke Dragice Čadež. Stoji na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.
Sorodne novice
na vrh strani07.03.2012
Častniki in gentlemani? Avstrijski častniki in Ljubljana »
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna vas vabita na tretje srečanje v letu 2012. V četrtek, 15. marca 2012, ob 18. uri bo v Modrijanovi knjigarni predaval doc. dr. Rok Stergar, tema predavanja pa so avstrijski častniki v Ljubljani.
Po podatkih Leksikona občin za Kranjsko je bilo leta 1900 v Ljubljani 2592 vojakov, celotno prebivalstvo mesta pa je štelo 36.547 ljudi. Vojaštvo je torej predstavljalo nekaj več kot 7 odstotkov celotnega prebivalstva. Žal so podatki v Leksikonu zgolj sumarni in ne ločujejo moštva od častnikov in podčastnikov. Tako je mogoče predstaviti le približno oceno: v Ljubljani sta bili v začetku stoletja stalno nameščeni dobri dve stotniji aktivnih častnikov.
09.02.2012, Modrijanova knjigarna
Predavanji o vojski Kraljevine SHS in ameriški obveščevalni službi OSS »
V četrtek, 16. februarja 2012, ob 18. uri, vas Zgodovinsko društvo Ljubljana v Modrijanovo knjigarno vabi z dvema razlogoma. Predavala vam bosta namreč dva strokovnjaka, zato utegne biti tokratni zgodovinski večer v naši knjigarni še poučnejši in zanimivejši kot običajno
Naša gosta bosta mag. Zvezdan Markovič in dr. Blaž Torkar. Prvi bo v predavanju z naslovom »Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije« spregovoril o vojaški organiziranosti v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, s poudarkom na območju Dravske banovine. Prikazal bo enega od najpomembnejših ukrepov, ki je pustil svoj pečat na Slovenskem vse do danes − vojaško utrjevanje državne meje. Sistem utrdb na meji, v gradnjo katerega so bili vključeni številni Slovenci, se je vtisnil v slovenski zgodovinski spomin z imenom Rupnikova linija.
09.01.2012
Na pomoč! Gasilstvo v Ljubljani od Prometeja do danes »
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Modrijanova knjigarna v letu 2012 nadaljujeta z rednimi srečanji vsak tretji četrtek v mesecu, ko knjigarno spremenimo v predavalnico in hkrati prijeten družabni prostor »v naročju« knjig ter se prepustimo preteklosti. Prigode iz slovenske in posebej ljubljanske zgodovine članom Zgodovinskega društva Ljubljana in drugim gostom predstavijo zgodovinarji in drugi strokovnjaki.
Prvo srečanje v letu 2012 bo v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri, predavatelj Janez Hočevar pa vam bo predstavil zgodovino ljubljanskega gasilstva. Ker gasilstva ne bi bilo, če ne bi bilo ognja, bo začel z njegovim odkritjem, nato pa bo prikazal celoten lok razvoja gasilstva v naših krajih.
10.11.2011
Slovenski študenti na Dunaju (1804–1918) »
V četrtek, 17. novembra 2011, ob 18. uri vas pričakujemo v Modrijanovi knjigarni, kajti na vrsti je predavanje, ki ga v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ljubljana v knjigarni pripravimo vsak tretji četrtek v mesecu. Predaval bo dr. Alojz Cindrič, in to o slovenskih študentih na Dunaju v obdobju 1804–1918.
Cindrič je objavil obsežni monografiji o oblikovanju in rasti slovenskega izobraženstva pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918 in Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848, ki bosta tudi izhodišče njegovega predavanja.
13.10.2011
Zbledele romantične predstave o prehodu v kapitalizem »
Da je Slovenija danes, dvajset let po osamosvojitvi, obljubljena dežela, ni mogoče trditi. Pričakovanja prebivalcev so bila ob prehodu v tržno gospodarstvo velika, in danes se odražajo v nemoči, brezupu in razočaranju. Predstave, da bomo čez noč postali mala Švica ipd., so se dokaj hitro razblinile, in težko je sprejeti dejstvo, da se Slovenija ni odločila le za tržno gospodarstvo, temveč da je prešla tudi v kapitalistični sistem. Ustvarja se vtis, da je Slovenija osamljen otok, kjer je vse nekdanje družbeno premoženje pristalo v rokah peščice in kjer je vse porazno. A dejstvo je, da je bila pravična razdelitev t. i. družbene lastnine cilj v vseh tranzicijskih državah, pa to nobeni, ne glede na izbrano privatizacijsko metodo, ni uspelo.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.