Knjige

Kdo so vsi ti dinozavri, ki topotajo na sobotni dinorendaj, na zabavo brez meja? Odraslim se morda zatakne pri imenih, otroci pa jih dobro poznajo: pterodaktil, ultrazaver, diplodok, majazaver, pentaceratops, brahio-, ankilo-, maja-, alo-, super-, plezio-, tiranozaver in še in še je teh prazgodovinskih junakov, ki so se na svoji divji zabavi, na kateri ni manjkalo niti ognjemetov, tako utrudili, da ...

Vsako življenje je lahko roman. Za življenje Borisa Cavazze je en roman premalo.
Zgodba, ki jo je eden največjih igralcev našega prostora zaupal Vesni Milek, je stkana iz drobcev spomina, je kolaž trenutkov, otroških krivic, sramu, premagovanja ovir, vonjev, barv in razpoloženj. Vesna Milek je okruške spomina povezala v biografski roman, ki pripoveduje o nekem ranjenem otroštvu med drugo svetovno vojno in po njej, o obiskih komunistične partije v Milanu ...

Boris Pahor je pomembna literarna in intelektualna osebnost slovenske književnosti in družbenega življenja. Izbor iz njegovih romanov in novel bo predstavil lok proze, ki je po eni strani najboljša in najbolj avtentična slovenska sredozemska literatura, obenem pa zarisal obdobje fašizma XX. stoletja, še zlasti v odnosu do Slovencev pod Mussolinijevo Italijo, in skozi odlomke iz Nekropole vnesel podobe iz uničevalnih taborišč.

John Milton (1608–1674) sodi v vrh angleške in evropske poezije moderne dobe. Bil je vrhunsko izobražen humanist, pisal je v angleščini, latinščini in italijanščini, znal je grško in hebrejsko, si dopisoval in gojil osebno znanstvo z najvidnejšimi evropskimi izobraženci od Huga Grotiusa do Galilea. S slogom in tematiko je vplival na cele rodove pesnikov, od Drydena, Popa, Blaka, Coleridgea, Byrona, Shellyja in Keatsa do Melvilla in Frosta, pa tudi od Klopstocka do Njegoša ...
Z bibličnim epom Izgubljeni raj (1667 in 1674) je zaznamoval ne le svoje stoletje, ampak še bolj naslednja obdobja angleške, ameriške in svetovne književnosti, umetnosti in glasbe.

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«
Tako začenja ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog Umberto Galimberti uvod v knjigo Miti našega časa (I miti del nostro tempo, 2009), v kateri kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje.

Ali ste zaradi svojega psa na koncu z živci? Je napadalen, živčen, boječ ali preprosto vzkipljiv? Mogoče pa je vaš štirinožni prijatelj z nečim obseden -- pa naj bo to skakanje po vsakem človeku, ki stopi skozi vrata, ali pa nas stalno nadleguje, da mu mečemo vedno isto umazano zeleno teniško žogico, spet in spet in spet.
Ali pa ste mogoče prepričani, da imate popolnega ljubljenca, vendar bi z njim radi imeli bolj izpopolnjen odnos? Ali bi res radi ugotovili, kaj je tisto, kar žene vašega psa? Ali bi radi spoznali pasji razum, da bi lahko z njim vzpostavili še bolj trdno zvezo?
Če lahko pritrdite vsaj nekaterim zapisanim vprašanjem, ste v roke dobili pravo knjigo.

Očiščenje je roman, ki osvetljuje sence, ki sta jih v Estoniji pustili Sovjetska zveza in kasneje Rusija. Kako zgodovina vpliva na nacionalni razvoj in tudi na čisto osebne življenjske odločitve in stanje duha? Avtorica pripoveduje zgodbo dveh žensk različnih generacij, Aliide Truu, starejše Estonke, katere roke so umazane od komunističnih zločinov, in Zare, mlade ruske žrtve trgovine z belim blagom, ki se ji je uspelo rešiti iz krempljev svojih mučiteljev in se je zatekla na Aliidin podeželski dom.

Grozljivi gost je lucidna filozofsko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud …).
Ko obravnava polje drog, npr. trdi, da jih mladim ne smemo demonizirati samo kot o nečem slabem, temveč tudi o »lepih« občutjih, ki jih mamila vzbujajo. Govori o preveč permisivni družbi, kjer je prepovedano prepovedovati. Analizira depresijo v 20. stoletju, katere vzrok je bil občutek krivde zaradi kršenja norm.

Malicijska obala oziroma otoček Gema postane – po stoletjih nepomembnega obstoja – prizorišče, na katerem se v naglem zaporedju sprostijo najelementarnejše strasti, poleg opisov pokrajine in življenjskega sloga Malicijcev dovolj prepričljive, da pozabimo, da je dogajalni prostor pravzaprav fiktiven. Kar štirje junaki vlečejo glavne in odločilne niti tega ljubezensko-vojno-pustolovskega romana: brata Reino in Esteban Coppeta, trgovec in avstrijski priseljenec Jerónimo Franck ter otoška lepotica Alia Emar. Šele tik pred poroko Alie in Jerónima modrooki Esteban zbere dovolj poguma, da svojo ljubezen do dekleta izrazi v okornih verzih, objavljenih v lokalnem časopisu.

Kolimske zgodbe je Šalamov pisal v letih 1954–1965; prvič so bile objavljene leta 1978 v Londonu, leta 1981, po nagradi francoskega Pena, pa so postale svetovna uspešnica. Nastajale so tako, kot je nastajala njegova poezija: »… Ni pesmi brez usode, brez majhne tragedije. Samo največja odkritosrčnost, najvišje dajanje, kaplja čiste krvi lahko rodijo pesem,« je zapisal v refleksijah Poezija je univerzalni jezik. Nazadnje so se sestavile v več kot 900 strani črtic, literarnih portretov, filozofskih novel, traktatov, pričevanj, refleksij o taboriščnih nraveh; avtobiografski pripovedovalec portretira usode kaznjencev in rabljev iz kolimskega pekla – čekiste, inženirje, profesorje, stare boljševike, kmete, tatove – z močno stilizirano pripovedjo, polno zaporniškega žargona.