Knjige

Nabokov je svoje silno hrepenenje po minulem času, ruskih prostorjih, izginulih predmetih in preminulih osebah prekvasil v umetnost, tudi v avtobiografijo Govori, spomin, kjer mu je odvzel neposreden čustveni naboj oziroma ga je, mojstrsko posnemajoč sposobnost mimikrije njemu tako ljubih metuljev, skril v umetelno, spiralno zgradbo celotnega dela in filigransko izpisana posamična poglavja. Zdi se, da želi – tako kot žuželke, katerih »varovalni mehanizem je izpopolnjen do točke mimetične pretanjenosti, razkošnosti in potratnosti« – z bleščečo, dovršeno »površino« preslepiti bralca, da se pod njo ne skriva bolečina ob izgubi, da jo je pretvoril v igro – igro besed, spominov, barv, cerebralnih premetov.

Potovanja s Herodotom (Podróże z Herodotem, 2004) so nekakšna pisateljska avtobiografija, napisana po dolgotrajnejših popotovanjih po Aziji in Afriki. Ryszard Kapuściński je ob Zgodbah znamenitega grškega zgodovinopisca Herodota (5. stol. pr. n. št.) spoznal, da je temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika odkritje »kulture drugih« kot ogledala, v katerem lahko vidimo sami sebe.
Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo. Ker so potovanja od sredine šestdesetih let dalje, med katerimi je prebiral Herodota, bolj v ozadju, Kapuściński v ospredje kot nekakšno rdečo nit postavlja svoje neprekinjeno druženje s Herodotom.

Dobri Stalin (Хороший Сталин) je avtobiografski roman, ki vsebuje precej elementov esejistike. Kritiki pravijo, da je zanj značilna postmodernistična zapletenost oblike in da je napisan kot koktajl različnih slogov.
V tem delu Jerofejev pripoveduje o Stalinovem obdobju z drugačne perspektive, kot smo je vajeni – od znotraj –, saj je njegova družina takrat pripadala najbolj privilegiranemu sloju. Knjiga je eden redkih literarnih poskusov osmisliti fenomen Stalina: kot trdi Jerofejev, je glavni paradoks zgodovine današnje Rusije, da Stalin ostaja v njej pozitiven narodni junak.

Knjiga Černobilska molitev (Чернобыльская молитва) je posvečena jedrski nesreči, vendar je ta dogodek zanjo le izhodišče – po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Beremo jo lahko kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele na samosvoj način, z neizprosnim in nazornim prikazom grozljivih posledic nesreče.

Poklon Kataloniji (Homage to Catalonia) je Orwell napisal po vrnitvi iz španske državljanske vojne, kjer se je med decembrom 1936 in junijem 1937 boril na republikanski strani. Knjiga je po izidu leta 1938 povzročila nekaj razburjenja, prodali pa so le malo izvodov. Razlog za precejšnje nezanimanje je bil predvsem v tem, da se je Orwellov opis dogajanja v Španiji razlikoval od drugih, uradnih razlag. Njegovo doživetje je bilo nekoliko drugačno že zaradi tega, ker se ni pridružil mednarodnim brigadam kot večina tujcev, ampak enotam marksistične delavske stranke POUM.

Knjiga prinaša izsledke najnovejše primerjalne raziskave med Nemčijo, Švedsko in Slovenijo o izkušnjah v šolskem okolju otrok in staršev iz mavričnih družin. Raziskava je vključevala tudi učitelje in učiteljice, ki vnašajo v poučevanje nove vsebine o družinah, družinskih oblikah in odnosih. Raziskava je prva te vrste v Sloveniji in ena prvih v državi, v kateri zares spregovorijo otroci in mladi. V knjigi, ki je namenjena pedagoginjam in pedagogom, psihologinjam in psihologom, socialnim delavkam in delavcem pa tudi staršem in mladim, so mladi iz mavričnih družin spregovorili o tem, kako se počutijo v šoli in kaj potrebujejo za varno in spodbudno šolsko okolje.

101 zelenjavni jedilnik je nova, posodobljena izdaja knjige, ki je kot prva izvirna slovenska vegetarijanska kuharica izšla leta 1983, bila pohvaljena, uporabljana in je že zdavnaj razprodana. Že takrat, kot tudi v tej prenovljeni izdaji, je bila namenjena ljubiteljem brezmesne prehrane, tistim, ki si radi pripravijo zelenjavni obrok za spremembo, in sladokuscem na sploh. V novi izdaji so nekatere jedi zamenjane z drugimi, nekaj je dodanih, recepti pa so kakor prvotno sestavljeni v jedilnike, ki po hranilni vrednosti nasitijo štiri lačne ljudi. Vsi so bili preizkušeni takrat in zdaj ponovno.
Jedilniki so razdeljeni v več skupin: jedilniki, ki jih pripravljamo vsak dan, med njimi taki, ki jih skuhamo, kadar nas priganja čas; nekoliko bogatejši jedilniki, ter posebni pogrinjki za svečane priložnosti.

Špicelj je – če parafraziramo češkega literarnega kritika – mešanica pustolovskega romana, zgodovinopisja, ki bogato črpa iz arhivskih virov, humoristično obarvanih spominov, kingovske grozljivke o pošastih pod površjem vsakdanjosti, besnega pamfleta, političnega manifesta in recimo še junaške legende. Knjiga prikazuje življenje čeških disidentov (v njej nastopa tudi Václav Havel in vrsta drugih disidentov) in perfidno delovanje tajne policije. Petr Placák, češki pisatelj in publicist, pripoveduje o svojih disidentskih izkušnjah v letih od 1982 do 1989, do padca komunizma. Kot sin uglednega zdravnika in podpisnika Listine 77 je bil že vnaprej obsojen na drugorazredni položaj v družbi, nato pa je tudi zaradi svojih dejanj postal predmet zanimanja tajne policije, bolj ali manj omejenih, zlobnih in grotesknih špicljev, in prestal vrsto bolj ali manj brutalnih zasliševanj, tepežev, priporov.

Biolog Davorin Tome se ukvarja z ekologijo ptic, predava o ekoloških temah in je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja ekologije in ornitologije. Ker slika običajno pritegne več pozornosti kakor besedilo, v poljudne prispevke vključuje svoje fotografije narave. To je njegov prispevek k poznavanju narave in popularizaciji ekologije med ljudmi, ki so še vedno obremenjeni z mističnimi neresnicami na eni in romantičnimi poveličevanji narave na drugi strani.

Tatvina, ljubezenska zgodba je roman o umetnosti, prevarah, ponaredkih in ljubezni. Nekoč slavni slikar se, ko ga spustijo iz zapora, znajde v tuji hiši nekje v avstralskem zakotju skupaj z zaostalim bratom, za katerega mora skrbeti.