Knjige

101 zelenjavni jedilnik je nova, posodobljena izdaja knjige, ki je kot prva izvirna slovenska vegetarijanska kuharica izšla leta 1983, bila pohvaljena, uporabljana in je že zdavnaj razprodana. Že takrat, kot tudi v tej prenovljeni izdaji, je bila namenjena ljubiteljem brezmesne prehrane, tistim, ki si radi pripravijo zelenjavni obrok za spremembo, in sladokuscem na sploh. V novi izdaji so nekatere jedi zamenjane z drugimi, nekaj je dodanih, recepti pa so kakor prvotno sestavljeni v jedilnike, ki po hranilni vrednosti nasitijo štiri lačne ljudi. Vsi so bili preizkušeni takrat in zdaj ponovno.
Jedilniki so razdeljeni v več skupin: jedilniki, ki jih pripravljamo vsak dan, med njimi taki, ki jih skuhamo, kadar nas priganja čas; nekoliko bogatejši jedilniki, ter posebni pogrinjki za svečane priložnosti.

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne zaporne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall Streeta.

V knjigi avtorica predstavi 70 najbolj priljubljenih jedi s tako imenovanim »nizkim glikemičnim indeksom«, torej jedi in obrokov, s katerimi je mogoče z lahkoto shujšati in primerno težo tudi obdržati. Poleg receptov prinaša knjiga tudi nasvete, navodila in namige, ki koristijo pri hujšanju. Na koncu knjige pa je tabela glikemičnih indeksov živil, ki jo lahko tudi sami dopolnjujete.

Tržaški pisatelj, germanist in esejist Claudio Magris sodi med najvidnejše italijanske pisatelje in osrednje intelektualce. S svojimi knjigami je pritegnil ne samo evropsko, ampak tudi svetovno literarno javnost, v zadnjih letih pa so njegova dela vse bolj navzoča in priljubljena med slovenskimi bralci. Magris je pisatelj, ki mu je pisanje postalo način življenja: s poglabljanjem v najbolj pretanjene razsežnosti ubesedovanja razkriva svoje človeške razsežnosti. Je pa tudi oster opazovalec literature in literarnih dogajanj in je svetovni književnosti posvetil več esejističnih zbirk.

Težko bi našli koga, ki ne bi poznal Aličinih dogodivščin v Čudežni deželi. Posezite po knjigi, ki vam ponuja sanjsko fantazijo, povedano s preprostim otroškim besedjem, ki milijonom odraslih pomenijo visoko cenjeno kulturno ikono, zakladnico jasnih idej, globokih spoznanj in modrosti. Zgodba, ki je povod za kritično razmišljanje o človekovi podzavesti, zapletenosti družbenih odnosov, o jezikovnih in logičnih problemih. Zgodba, ki umetnike spodbuja k drznim poustvarjalnim poskusom in, celo politiki sklicujejo na paradoksalne izjave prismuknjenih bitij iz Čudežne dežele. Poglobite se v fenomen pripovedi o Alici, o njeni pomembnosti za življenje v različnih kulturah ter njen »pomen« ta knjižica še vedno pomeni izziv novim in novim pronicljivim raziskovalcem in kritikom.

Ferrerovo delo Amador ali pripoved srečnega človeka nam že s svojim naslovom daje slutiti, s kakšnim likom se bomo v njem srečali. Avtor je ob izidu romana izjavil: »Bil sem sit preobilja nezadovoljnih, obupanih junakov, ki gojijo zamero do sveta.« In res se Amador precej razlikuje od književnih junakov, ki mukoma preživljajo »prekletstvo« in »razbolelost«.

S širokopoteznim zarisom Ameriške pastorale je Philip Roth ustvaril eno svojih doslej najbolj kompleksnih literarnih struktur ter z njo ob koncu prejšnjega stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta od druge svetovne vojne naprej in njegove srhljive lome. Pisatelj zavrta v vzroke, zaradi katerih se je ameriška pravljica s svojo stabilno družbeno ureditvijo, ki naj bi ji pariralo harmonično družinsko življenje, po nekaj kratkih desetletjih zasukala v nekaj povsem nasprotnega.

Barack Obama je širši javnosti prvič postal znan ob svoji pojavitvi in glavnem govoru na Demokratski nacionalni konvenciji leta 2004. Štiri leta kasneje je postal prvi afroameriški predsednik ene najbogatejših svetovnih velesil – in to je še najmanj zanimiv podatek tega mladega, karizmatičnega intelektualca, ki je željo postati predsednik zasnoval zato, da bi Združenim državam vrnil svetovni ugled, še bolj pa zato, da bi obnovil, povečal in zagotovil blaginjo tamkajšnjim prebivalcem.
Mnogi opazovalci ameriškega političnega dogajanja so mnenja, da je eden največjih Obamovih adutov njegov prepričljivi govorniški slog.

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah. Odloči se, da si bo eno izposodil in jo tako rešil pred knjižnim moljem. Z Nino naredita načrt, da se bosta naslednjič pripeljala v knjižnico s kolesom in odpeljala domov še več knjig.

Pesnik Tone Pavček (1928–2011) je, preden se je poslovil, dokončal svojo zadnjo pesniško zbirko, v kateri je spregovoril o angelih, ki so, tako kot ljudje, sila različni, a skoraj vedno pripravljeni, da storijo kaj dobrega. Zadnja Pavčkova zbirka ne govori o nadnaravnih bitjih iz nebes, temveč je v svoji virtuozni pesniški igri in igrivosti čudovita hvalnica največji dragocenosti, ki jo imamo – življenju.