Knjige

Kanadčanka Alice Munro piše kratke zgodbe že trideset let in je ena redkih pisateljev, ob katerih si kdo drzne namigniti na vzporednice z mojstrom Čehovom. Tako je eden od kritikov zapisal, da je kratka zgodba v njenih rokah, tako kot je bila pri Čehovu, dovolj velika, da drži cel svet. V njenih zgodbah se »malo zgodi«, vse je utemeljeno na epifaničnem trenutku, nenadni razsvetlitvi, konciznem in subtilnem detajlu. Njene zgodbe se ukvarjajo z ljubeznijo in z delom, in s propadom obeh.

Rusko pisateljico Ljudmilo Jevgenijevno Ulicko postavljajo ob bok velikanom ruske klasike. Njene knjige so prevedene v 30 jezikov – med njimi doslej ni bilo slovenščine – in so bile prodane v več kot dva milijona izvodov. Zadnji roman, Daniel Stein, Prevajalec, je postal pravi bestseller. Zgodba, ki se ukvarja z zahtevnim filozofskim vprašanjem o dobrem in kreposti sami po sebi, je postavljena v čase druge svetovne vojne in povojne Sovjetske zveze ter Izraela.

Vsak dan je »sijajno inteligenten, suvereno konstruiran velemestni roman, poln nasilja in zapravljene ljubezni«, »eden najbolj ambicioznih in samosvojih, najbolj kompleksnih in lepih sodobnih romanov, napisanih v nemškem jeziku«. Morda bi pričakovali, da lahko takšno knjigo napiše le nekdo, ki ima življenje že za sabo, pa vendar jo je napisala tedaj (leta 2004) 33-letna pisateljica Terezia Mora. Še več, napisala jo je avtorica, ki ni zrasla z nemškim jezikom, temveč z madžarščino in na Madžarskem.

Bojevnica (izvorno naslovljena The Woman Warrior) s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je po ocenah poznavalcev sodobne ameriške literature eno največkrat antologiziranih besedil še živečih ameriških avtorjev. Na ameriških univerzah je postala skoraj nepogrešljiv sestavni del filološko-humanističnih študijskih programov in zato eno najbolj branih in diskutiranih literarnih besedil med študenti. To prvo obsežnejše delo ob izidu 1976. komaj šestintridesetletne kitajsko-ameriške pisateljice Maxine Hong Kingston je takoj postalo prodajna uspešnica in bilo deležno naklonjene pozornosti široke bralske javnosti, a tudi priznanja kritikov.

Skoraj vsak ima svoj skrivnostni kraj, ki ga spominja na otroštvo, kjer tudi kot odrasel lahko podoživlja brezskrbnost, toplino in otroštvo ter čas, ko je bilo »življenje še nedotaknjeno«. Babičina, nonina ali omina hiša ali hiška, kakršnekoli barve in oblike, ob jezeru, morju ali na deželi, ki je bila leto za letom »prizorišče« poletnih počitnic, je zagotovo kraj, ki v nas vzbudi nešteto spominov. Toda naj je bilo otroštvo še tako lepo, ni nujno, da nas spomin nanj osvobaja – ujeti smo s tem, da hočemo nazaj v čas, ki je za nas že minil.

V knjigi so zbrani pogovori z Nikolausom Harnoncourtom, dirigentom svetovnega slovesa. Kot široko razgledan in pretanjen poznavalec glasbe Harnoncourt govori o romantični glasbi in nekaterih najpomembnejših skladateljih: Beethovnu, Schubertu, Verdiju, Johannu Straussu, Schumannu, Dvořáku, Brahmsu in Brucknerju. V pogovorih odstira svoje poglede na glasbo romantičnega stoletja in nam s svojimi odgovori na kdaj tudi provokativna vprašanja pomaga razumeti govorico tonov, slišati v njihovem zvenu sporočila in nam to žlahtno umetniško zvrst približati v vseh njenih razsežnostih.

Roman Katarina, pav in jezuit je že ob prvi izdaji požel veliko zanimanja med bralci in kritiki. Roman o slovenskih romarjih na poti v skrivnostni Kelmorajn, ki se znajdejo v vrtincu vojne, ki divja na evropskem kontinentu, a tudi v vrtincu svojih duhovnih iskanj in vsakršnih strasti, je bil  nagrajen s kresnikom za najboljši roman leta 2000, v naslednjih letih pa je bil preveden v številne jezike, nazadnje v francoščino in ruščino. Zgodba o Katarini, ki v iskanju lepote želi spremeniti svoje življenje, o oficirju Windischu, ki išče slavo na bojnih poljanah, o bogoiskatelju Simonu Lovrencu in o romarjih z nogami v blatu in z očmi uprtimi v nebo, kjer med oblaki nad njihovimi glavami potuje zlata skrinja, bo zagotovo znova našla bralce, ki v knjigah iščejo globlje vsebine.

Tržaški pisatelj, germanist in esejist Claudio Magris sodi med najvidnejše italijanske pisatelje in osrednje intelektualce. S svojimi knjigami je pritegnil ne samo evropsko, ampak tudi svetovno literarno javnost, v zadnjih letih pa so njegova dela vse bolj navzoča in priljubljena med slovenskimi bralci. Magris je pisatelj, ki mu je pisanje postalo način življenja: s poglabljanjem v najbolj pretanjene razsežnosti ubesedovanja razkriva svoje človeške razsežnosti. Je pa tudi oster opazovalec literature in literarnih dogajanj in je svetovni književnosti posvetil več esejističnih zbirk.

Karl-Markus Gauß je eden vodilnih evropskih publicistov, ki zmeraj znova opozarja, da Evropa niso samo velike metropole, ampak tudi manj znana središča, kulture in narodne manjšine. Za njegovo zadnjo knjigo potopisnih esejev V gozdu metropol je recenzent v Süddeutsche Zeitung zapisal, da gre za delo različnih žanrov, ob tem pa je avtor izumil novega: »obraz sveta«. Obraz sveta, kakor ga vidi Karl-Markus Gauß je velika pripoved o potovanju od Burgundije do Transilvanije, od majhnih mest v Nemčiji do grških otokov, od ulic Bukarešte in Carigrada do slovenskih vasi z imeni Vrzdenec in Dragatoš.

Po izidu in velikem uspehu knjige Prehrana 21. stoletja za ženske je dr. Lejla Kažinić Kreho prejemala navdušene odzive žensk, mnoge so ji zaupale, da je ta knjiga zdaj njihov vodnik v novem, bolj zdravem življenju. Pohvalam pa so pogosto sledila tudi vprašanja: V čem se torej razlikujeta ženska in moška prehrana? Ali se sploh razlikujeta? Res bi me zanimalo, kako bi se moral prehranjevati ON. Tako je bila knjiga Prehrana 21. stoletja za moške logično nadaljevanje. V njej, podobno kot v knjigi za ženske, moškega popelje skozi vsa njegova življenjska obdobja – od najstniških vse do njegovih »zlatih« let, posebej se posveti prehrani aktivnega športnika ali rekreativca, svetuje, kakšna naj bo prehrana pri preventivi ali zdravljenju najpogostejših bolezni, ki pestijo sodobne moške. In seveda ne pozablja, da si želi tudi moški biti lep na naraven način in imeti idealno telo ter da je pomemben del življenja moškega tudi spolnost, kjer sodobni čas terja od njega še posebej velik davek v obliki telesnih in duševnih motenj ali bolezni.