Bralec

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne zaporne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall Streeta.

Beli tiger je najredkejša žival v džungli, tako redka kot glavni junak Balram, ki mu je uspelo spremeniti svojo usodo in iz reveža postati milijonar. Svojo življenjsko zgodbo podaja sam, v dolgem pismu kitajskemu predsedniku vlade, ki prihaja na obisk v Indijo. V sedmih nočeh pripoveduje o sebi in hkrati razmišlja o svetu, ki ga obdaja. Ker je doživel Indijo z različnih vidikov, spoznavamo vse njene plasti: revno podeželje, kjer so neizobraženi ljudje ujeti v tradicionalne oblike družbenih odnosov.

Konec avgusta 2004 pred dublinskim nočnim klubom trije pijani mladeniči, katoliški študentje višjega srednjega razreda, do smrti pretepejo svojega vrstnika. Zakaj? O tem se sprašuje skrivnostni pripovedovalec zgodbe, ki od poglavja do poglavja razkriva več in več podrobnosti tragičnega dogodka, ki je usodno zaznamoval življenja mladih storilcev, njihovih družin in celotnega družbenega okolja.

New York na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Jindřiška, alias Gin, kot jo kličejo njeni znanci in prijatelji, je ilegalna imigrantka iz Češkoslovaške, ki si vsakdanji kruh služi kot taksistka. Čeprav večinoma vozi ponoči, je ni strah; zdi se, da jo naivnost pred zunanjim svetom celo varuje. A kruta realnost slednjič vdre tudi v Jindřiškin mehurček ...
Iva Pekárková duhovito in nadvse sočno razgrne pred bralca podroben zemljevid newyorških ulic.

Devetletna Trisha McFarland je deklica, ki se izgubi. Najprej se izgubi v nenehnih prepirih med materjo in starejšim bratom, ki jih podžiga ločitev staršev. Nato se izgubi čisto zares. V gozdu, ki se, kot se zdi, razteza v neskončnost; v gozdu, v katerem ni potk, potokov, ki bi pripeljali do ljudi, ali jas s počitniškimi hišicami. Ta gozd je neusmiljeno stvaren – Trishi postreže z neumornim mrčesom, z osami, s trnjem, kačo, potočno vodo, s katero se zastrupi. Med drevesi pa se skriva še nekaj drugega, nekaj, ob čemer se še zadnje trohice razuma mestne deklice razblinijo.

Začetek julija, nekje sredi Dunaja, povsem navadno jutro. Vsaj tako se Jonasu sprva zdi. Do trenutka, ko stoji na postaji in zaman čaka na avtobus, se to jutro ni razlikovalo od prejšnjih juter.
Kam so vsi izginili? V mestu ni žive duše, telefoni zvonijo v prazno. Da bi ugotovil, kaj se je zgodilo, Jonas prečeše mesto, državo, polovico Evrope. So izginili drugi ali je v nekakšno vmesno časovno dimenzijo zataval on?

Kratki roman Denar ali življenje (Geld oder Leben, 2003) je nekakšna zgoščena literarna avtobiografija. Pripovedovalka podaja težke izkušnje in trpka spoznanja večinoma na zabaven način, pogosto karikirano, a prodorno zaznava osebne, družinske, socialne, duhovne in druge probleme, ki so zadnja desetletja zaznamovali življenje v Evropi – bodisi ljudi nasploh ali posebej izseljencev.

Mali John odrašča in se vse bolj zaveda, da je drugačen od drugih, kaj drugačen – on je nenormalen. In sramotno nenormalna je tudi njegova družina: oče ga ne pretepa, mati vozi kolo, vsak dan nosijo čevlje in nihče ne hodi v cerkev. Življenje naplavlja vse več spoznanj, nerešenih vprašanj in dilem in celo tisto vsakdanje se kaže v novi luči.

Roman Deška leta govori o Johnovem otroštvu v Južnoafriški republiki – povezava med Johnom Maxwellom Coetzeejem ter likom iz romana je namreč očitna. V njem s skopim, stvarnim slogom, ki z izjemnim posluhom za detajl v nekakšnem čarobnem obratu učinkuje obenem lirično in ganljivo, razkriva zapletena družinska razmerja in odnose, skozi katere pronica tudi širša afriška stvarnost. In s tem zadene srčiko vsakega otroštva na vseh koncih sveta.
Bralci, presenečeni nad Coetzeejevim obratom v literarnem žanru, so za nameček ugotovili, da je knjiga samo prvi del avtobiografske trilogije. Leta 2002 ji je sledila Mladost, ki nadaljuje tam, kjer se končajo Deška leta.

Domov je zgodba priseljenskega delavca Mohameda, ki je po štiridesetih letih marljivega dela v Franciji tik pred upokojitvijo, ki se je prav nič ne veseli, saj ne zna zapustiti svoje delavnice. V nelagodju pred novim položajem dela nekakšen pregled svojega življenja in med množico spominov se vpletajo njegovi razmisleki pobožnega muslimana, ki ne mara fanatičnih skrajnosti; ki ga skrbi stopnjevanje nasilja v priseljenskih predmestjih; in ki se sprašuje o svojih otrocih, ki so prevzeli francosko nacionalnost, si »pofrancozili« imena in jih ne zanimajo več maroške korenine in tradicija.