Philip Roth v Ponižanju (The Humbling, 2009) prikaže usodo šestdesetletnika Simona Axlerja, enega najboljših gledaliških igralcev svoje generacije, ki mu po stotinah sijajno uprizorjenih vlog usahne igralska moč. Odtujen sebi in svojim bližnjim doživi živčni zlom, zatem pa ga z roba samouničenja, kot se zdi, na varno potegne erotična zveza z (dotlej lezbično) hčerko njegovih prijateljev iz mladih dni.
Roman se uvršča v kontekst ključnih besedil sodobnosti, saj Roth v njem s slogovno natančnostjo pred bralcem zavrti zgodbo o ljubezni in strasti, uspehu in prestižu, podčrtano z ironičnimi spoznanji o njihovi minljivosti. Tragiko človeških izgub – v Ponižanju zlasti izgube lastne identitete – in rešilnih bilk, ki se jih oprime glavni protagonist, a mu spolzijo med prsti, prikaže z vso jasnostjo zrelega pisatelja in prekaljene osebnosti. Svoje mojstrstvo izpričuje s poglobljenim prikazom človeških zmot, s srdito zaostrenimi dialogi in, za kontrast, z vinjetami absurdnih pripetljajev, ki rahljajo razgaljanje človeških dram in burk.