Euroman

Ferrerovo delo Amador ali pripoved srečnega človeka nam že s svojim naslovom daje slutiti, s kakšnim likom se bomo v njem srečali. Avtor je ob izidu romana izjavil: »Bil sem sit preobilja nezadovoljnih, obupanih junakov, ki gojijo zamero do sveta.« In res se Amador precej razlikuje od književnih junakov, ki mukoma preživljajo »prekletstvo« in »razbolelost«.

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Druga, naslovna zgodba Čez modra polja govori o duhovniku, ki opravi poročni obred, med katerim njegova bivša ljubica stopi v na neuspeh obsojen zakon.

Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donjuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipnikovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje.

Glavni junak romana Država na meji je homoseksualni mladenič, prevajalec iz Vzhodne Evrope – po vsej verjetnosti iz Estonije, četudi nam pripovedovalec geopolitičnih koordinat nikoli eksplicitno ne razkrije – ki preživi daljši čas na študijskem izpopolnjevanju v Parizu.

Pripoved Gangsterjev obsega obdobje približno desetih let, z začetkom v zgodnjih do srednjih petdesetih letih 20. stoletja, ko je bil avtor še otrok. To obdobje je bilo močno zaznamovano z boji, ki jih je na Cipru vodila EOKA. Nasilje proti Britancem je preraslo v nasilje proti drugače mislečim Ciprčanom, vključenim v levo usmerjeno stranko AKEL, potem pa še v nasilje med grškimi in turškimi Ciprčani.

Leta 2026 genetik Albert Zimmerman na mednarodnem simpoziju v Ottawi oznani revolucionarno odkritje: test, ki lahko dokaže, ali ima testirani gen za umetniško ustvarjanje. Odkritje povzroči v umetniških krogih pravi prevrat in spodnese mnoge ustvarjalce, med njimi tudi uspešnega pisatelja Jamesa Wrighta.

Osrednja tema vseh Echenozovih romanov je odhod, potovanje junakov, ki hočejo ubežati teži določenega kraja. A premik se vedno izkaže za neuspešnega, saj se izteče v vrnitev k enakemu ali v tavanje. V daljnih deželah ni nič eksotičnega, polne so enakega in običajnega, drugost je povsod in nikjer: skratka, nikjer ni kaj videti.

Dekle, ki se smrtno ponesreči, ko se za stavo spravi v kuhinjsko dvigalo hotela Global, njena žalujoča najstniška sestra, hudo bolna receptorka hotela, klošarka s stalnim mestom pred hotelom in gostja hotela, novinarka časopisnih modnih strani.  Pet ženskih likov, pet govoric, šest zgodb.

Vellove zgodbe so odraz krutih razmer in neredko ozkosrčne, vendar ne v brezup pogreznjene družbe. Časovni okvir njegovih pripovedi je predvsem druga polovica 20. stoletja, nekatere pa imajo izhodišče v letih pred drugo svetovno vojno.

Kaj vse se skriva v nas? Odgovor na to vprašanje išče Tavaresov roman Jeruzalem, v katerem se pisatelj prebija skozi vse, najtemačnejše in tiste svetlejše okljuke človekove duševnosti, s ponekod prav kirurško natančnostjo. Dogodki se v Jeruzalemu odvijajo znotraj in zunaj psihiatrične ustanove Georg Rosenberg; ta je podobna totalitarni instituciji.