Modrijanove knjige

101 zelenjavni jedilnik je nova, posodobljena izdaja knjige, ki je kot prva izvirna slovenska vegetarijanska kuharica izšla leta 1983, bila pohvaljena, uporabljana in je že zdavnaj razprodana. Že takrat, kot tudi v tej prenovljeni izdaji, je bila namenjena ljubiteljem brezmesne prehrane, tistim, ki si radi pripravijo zelenjavni obrok za spremembo, in sladokuscem na sploh. V novi izdaji so nekatere jedi zamenjane z drugimi, nekaj je dodanih, recepti pa so kakor prvotno sestavljeni v jedilnike, ki po hranilni vrednosti nasitijo štiri lačne ljudi. Vsi so bili preizkušeni takrat in zdaj ponovno.
Jedilniki so razdeljeni v več skupin: jedilniki, ki jih pripravljamo vsak dan, med njimi taki, ki jih skuhamo, kadar nas priganja čas; nekoliko bogatejši jedilniki, ter posebni pogrinjki za svečane priložnosti.

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne zaporne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall Streeta.

V knjigi avtorica predstavi 70 najbolj priljubljenih jedi s tako imenovanim »nizkim glikemičnim indeksom«, torej jedi in obrokov, s katerimi je mogoče z lahkoto shujšati in primerno težo tudi obdržati. Poleg receptov prinaša knjiga tudi nasvete, navodila in namige, ki koristijo pri hujšanju. Na koncu knjige pa je tabela glikemičnih indeksov živil, ki jo lahko tudi sami dopolnjujete.

Ferrerovo delo Amador ali pripoved srečnega človeka nam že s svojim naslovom daje slutiti, s kakšnim likom se bomo v njem srečali. Avtor je ob izidu romana izjavil: »Bil sem sit preobilja nezadovoljnih, obupanih junakov, ki gojijo zamero do sveta.« In res se Amador precej razlikuje od književnih junakov, ki mukoma preživljajo »prekletstvo« in »razbolelost«.

S širokopoteznim zarisom Ameriške pastorale je Philip Roth ustvaril eno svojih doslej najbolj kompleksnih literarnih struktur ter z njo ob koncu prejšnjega stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta od druge svetovne vojne naprej in njegove srhljive lome. Pisatelj zavrta v vzroke, zaradi katerih se je ameriška pravljica s svojo stabilno družbeno ureditvijo, ki naj bi ji pariralo harmonično družinsko življenje, po nekaj kratkih desetletjih zasukala v nekaj povsem nasprotnega.

Barack Obama je širši javnosti prvič postal znan ob svoji pojavitvi in glavnem govoru na Demokratski nacionalni konvenciji leta 2004. Štiri leta kasneje je postal prvi afroameriški predsednik ene najbogatejših svetovnih velesil – in to je še najmanj zanimiv podatek tega mladega, karizmatičnega intelektualca, ki je željo postati predsednik zasnoval zato, da bi Združenim državam vrnil svetovni ugled, še bolj pa zato, da bi obnovil, povečal in zagotovil blaginjo tamkajšnjim prebivalcem.
Mnogi opazovalci ameriškega političnega dogajanja so mnenja, da je eden največjih Obamovih adutov njegov prepričljivi govorniški slog.

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah. Odloči se, da si bo eno izposodil in jo tako rešil pred knjižnim moljem. Z Nino naredita načrt, da se bosta naslednjič pripeljala v knjižnico s kolesom in odpeljala domov še več knjig.

O »očetu indijskega naroda« je znanega in napisanega že mnogo, zato je njegova avtobiografija toliko bolj dragocena. V njej namreč opisuje leta svojega otroštva, mladosti in začetke »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Njegova pripoved ni le dragocen dokument časa, temveč nudi tudi vpogled v začetne temelje njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti, velik vpliv pa ima še danes. V avtobiografiji je opisano Gandhijevo življenje do leta 1920, ko pripovedovanje konča z besedami: »Moje življenje je bilo poslej tako zelo na očeh javnosti, da je komaj še kaj takšnega, česar ljudje ne bi vedeli.«

Beguni so bili sekta ruskih starovercev, ki so verjeli, da se lahko pred zlom in hudičem, ki preži iz sleherne navezanosti, obvarujejo samo z nenehnim begom. Begunska – spremenljiva, nestalna, v nenehnem gibanju in seljenju – je pravzaprav vsa moderna civilizacija. Smo potemtakem beguni mi vsi? Stalni popotniki in nezakoreninjena bitja, moderni nomadi, ki poseljujejo letališča sveta? Druga osrednja tema romana je človeško telo, njegova anatomija in bolečina, ranljivost in smrtnost, ponazarja pa jo stari kabalistični mit o Adamu Kadmonu, prvobitnem vesoljnem človeku.

Beli tiger je najredkejša žival v džungli, tako redka kot glavni junak Balram, ki mu je uspelo spremeniti svojo usodo in iz reveža postati milijonar. Svojo življenjsko zgodbo podaja sam, v dolgem pismu kitajskemu predsedniku vlade, ki prihaja na obisk v Indijo. V sedmih nočeh pripoveduje o sebi in hkrati razmišlja o svetu, ki ga obdaja. Ker je doživel Indijo z različnih vidikov, spoznavamo vse njene plasti: revno podeželje, kjer so neizobraženi ljudje ujeti v tradicionalne oblike družbenih odnosov.