Enfant terrible slovenskega kulturno-političnega življenja. Edvard Kocbek, morda ena najkontroverznejših slovenskih osebnosti 20. stoletja. Bil je človek, besedni umetnik, politik, mislec in, tako kot vse vélike osebnosti, tudi vizionar. Njegova življenjska zgodba je razburljiva še danes, besedila aktualna za vse čase, njegova zapuščina še vedno ne povsem izčrpana, literarna in politična zgodovina pa do danes prav tako nista dali Kocbekove biografije.
Knjiga In stoletje bo zardelo je prva biografska knjiga o Edvardu Kocbeku. Avtor Andrej Inkret se je pri opisovanju Kocbekovega življenja striktno, natančno in nepristransko oprl na vso razpoložljivo dokumentacijo, na Kocbekove knjige, pesmi, novele, članke, avtorefleksije – predvsem na tisoče strani njegovih dnevniških zapiskov – kakor tudi seveda na dokumente in pričevanja o njegovem življenju in delu … Avtorjev namen je, kot pravi, »pripovedovati o tem, od kod je Kocbek prišel, kako je živel in kako umrl, v kaj je verjel in o čem dvomil, kako – zakaj, čemu – se je odločal, kakor se je, in sploh – kaj je storil v življenju in kako so se dogajale stvari, ki so bile močnejše od njega in ki so se zgodile proti njegovi volji« …
A knjiga In stoletje bo zardelo ni le zgodba o razburljivem, povsem nenavadnem človeku, ki je po lastnih besedah ostal brezpogojno zvest do konca in ki si ni bal priznati, da ne zna razumeti svoje zvestobe; o intelektualcu, ki se nikdar ni mogel »zadovoljiti z obstoječim stanjem«, katoličanu, v katerem je bilo »vedno nekaj protestantskega«, revolucionarju, ki je skupaj s komunisti podiral staro, a se ni znal »do kraja vključiti niti v novo družbo« (čeprav jo je pomagal postavljati sam) – pač pa tudi dragocen dokument, ki se na trenutke bere kot napeta kriminalka slovenske zgodovine, in ki bi jo moral prebrati vsak, ki si želi spoznati in razjasniti usode mnogih, ki so stali na njenem odru v preteklem stoletju ...