Slovenija

Temeljito prenovljena izdaja za vse ljubitelje gora in narave. Predstavljene so ture v alpskem, predalpskem in sredogorskem svetu, opisanih pa je tudi nekaj privlačnih gorniških ciljev v Zahodnih Julijskih Alpah. Težavnostni razpon tur sega od lažjih izletov  po označenih in neoznačenih poteh do zahtevnih zavarovanih plezalnih poti in visokogorskih brezpotij. Zemljepisno izredno širok izbor ciljev, od toplih južnih predgorij do hladnih severnih pobočij najvišjih alpskih vrhov, poskrbi za pestro ponudbo v vseh letnih časih.

Z odgovorom na to vprašanje se ukvarja zgodovinar dr. Marko Zajc, ki se v svoji knjigi sprašuje, kaj pravzaprav loči Slovence in Hrvate? Ali še bolje: kaj jih je ločevalo v stoletjih, ko sta oba naroda nastajala. In da bi razumeli zgodovino slovensko-hrvaške meje, moramo vedeti, kje so videli mejo ljudje pred stotimi, dvestotimi leti. Tu pa se stvari zanimivo zapletejo. Kot v dobrem romanu. A za razliko od dobre fikcije slovensko-hrvaški nesporazumi nimajo srečnega konca in se še danes zapletajo.

Knjiga, ki le na prvi pogled spominja na klasičen turistični vodnik, je v resnici veliko več, je avtorsko delo, kakršnega o Sloveniji do njenega izida še nismo imeli. Avtor je v njem združil svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 150 skrbno izbranih izletov po Sloveniji. Namerno se je izognil turistično razvpitim krajem in nas marsikdaj rajši popeljal v svet skritih in že skoraj pozabljenih naravnih in kulturnih zakladov naše države. Knjiga je izbor nadvse priljubljenih člankov, ki jih je avtor vsak teden objavljal v Delovem Vikend magazinu.

Na Slovenskem tako rekoč ni kotička, ki ga Željko Kozinc ne bi poznal. Njegova prva knjiga o potepih po različnih slovenskih krajih (1. izd. 1999) je čez noč postala knjižna uspešnica, enako navdušenje pa žanjejo tudi njegova povabila na potep, zbrana v knjigah Lep dan kliče 2 (2001), Lep dan kliče 3 (2003) in Lep dan kliče 4 (2007). Kozinčev izbor izletov in način opisovanja se razlikujeta od druge tovrstne literature.

Avtor v svojem značilnem in obenem neponovljivem stilu nadaljuje globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 100 nadaljnjih skrbno izbranih izletov po Sloveniji, med katere pa je tokrat vključil tudi nekaj točk iz zamejstva. Nadaljuje z vsem tistim, kar je očitno tako zelo pritegnilo bralce. Namerno se je izognil turistično razvpitim krajem in nas rajši popeljal v svet skritih in že skoraj pozabljenih naravnih in kulturnih zakladov naše države in tudi zamejstva.

Knjiga je tretja v vrsti iz priljubljene serije Kozinčevih popotniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Tako kot preostali dve jo z veseljem berejo prav vsi, stari in mladi, preprosti ljudje in intelektualci, saj je napisana preprosto, jasno in razumljivo. Avtor nam v svojem neponovljivem stilu oz. prvinskem jeziku pričara tudi zgodovino opisanih krajev in tamkajšnje ljudi. Morda je prav to tisti skrivnostni čar, ki tako privlači bralce. Kdo bi vedel?

Knjiga Lep dan kliče 4 je že četrta iz istoimenske zbirke, ki si je dodobra utrla pot med slovenske bralce. Čeprav je sprva kazalo, da pri nas skoraj ni več tistih nekoliko odmaknjenih in manj znanih kotičkov, ki jih avtor v svojem neponovljivem stilu razkriva širši javnosti, se je brez problema našlo še obilo gradiva tudi za četrto knjigo. V njej avtor nadaljuje svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 100 nadaljnjih skrbno izbranih izletov po Sloveniji, med katere je ponovno vključil tudi nekaj točk iz zamejstva.

Ljubljana je temeljito prenovljen, razširjen in dopolnjen vodnik, ki je pred leti izšel pod naslovom Spoznajmo Ljubljano in je bil namenjen zlasti otrokom in mladini. Ljubljana pa je namenjena najširšemu krogu uporabnikov, še posebej tistim, ki jih zanimata zlasti zgodovinska in kulturna podoba slovenske prestolnice.
Posebnost vodnika je, da mesta ne obravnava po posameznih predelih, kot je to za takšne knjige običajneje, temveč tematsko.

V knjižico so uvrščena izbrana (»naj«) imena iz knjige Vse o imenih v Sloveniji. Nekateri odstavki v opisih so izpuščeni ali okrajšani, vodilke pa kažejo k imenom in prilogam, ki jih najdete v knjigi Vse o imenih v Sloveniji.
»Naj« imen je trideset, petnajst ženskih in petnajst moških, zakaj jih je avtor označil za »naj«, pa boste izvedeli iz uvodnih strani knjižice, kjer je pregledno zapisano, kaj kako ime uvršča med najbolj priljubljena, najpogostejša, najstanovitnejša, najznačilnejša ali pa najznamenitejša.

Na izletih Od davnine do divjine nas avtor popelje širom po Sloveniji. Skupaj potujemo skozi davnino, se približamo skrajnostim in okušamo divje. Z izvirno in duhovito besedo nas ob vsakem letnem času vabi in vodi v daljave cest, pešpoti in brezpotij. Na koncu, največkrat pa tudi že kar med potmi, skupaj odkrivamo osupljive ostaline preteklosti, naravne danosti pa tudi posebnosti in bogastvo slovenskega rastlinskega sveta, kar oboje velikokrat nehote in z lahkoto spregledamo.
V knjigi so natančni opisi poti za 40 izletov, 57 zemljevidov z vrisanimi potmi, 120 fotografij, koristni namigi, napotki in naslovi ter »recepti« za pripravo »divje« hrane.