Smrt sosedovega psa je za mladega Christopherja neznanka, ki se jo odloči razrešiti, neznanka, ki ga povede v nevarnost, a katere rešitev mu da pomemben življenjski pogum. Christopher namreč za spopadanje z vsakodnevnim življenjem potrebuje več poguma kot morda večina, saj ima Aspergerjev sindrom. Gre za vrsto avtizma, med posledicami katere so, na primer, težave pri socialnem vedenju, pri prepoznavanju čustev, v tujih okoljih, nepoznanih okoliščinah in razmerah.
Umor sosedovega psa je razburljiv začetek zgodbe, ki jo bralci spoznavajo skozi Christopherjeve oči, skozi oči nekoga, ki ima najraje od vsega matematiko in logiko, saj delujeta po določenih, standardiziranih pravilih, nekoga, ki pozna vse države sveta in njihove prestolnice ter vsa primarna števila do 7.075, nekoga, ki ne prenese, da bi se ga dotikali, nekoga, ki ne prenese laži.
Skozi Christopherjevo pripoved lahko spoznamo njegov svet, dobimo vpogled v razmišljanje otroka, ki mu pet mimovozečih rdečih avtomobilov pomeni super dober dan. Spoznamo lahko, kako sta se na življenje z otrokom, ki ima posebne potrebe, odzvala njegova starša, kakšno vlogo v njem igrajo sosedi in kakšno šola.