politika in zgodovina

Barack Obama je širši javnosti prvič postal znan ob svoji pojavitvi in glavnem govoru na Demokratski nacionalni konvenciji leta 2004. Štiri leta kasneje je postal prvi afroameriški predsednik ene najbogatejših svetovnih velesil – in to je še najmanj zanimiv podatek tega mladega, karizmatičnega intelektualca, ki je željo postati predsednik zasnoval zato, da bi Združenim državam vrnil svetovni ugled, še bolj pa zato, da bi obnovil, povečal in zagotovil blaginjo tamkajšnjim prebivalcem.
Mnogi opazovalci ameriškega političnega dogajanja so mnenja, da je eden največjih Obamovih adutov njegov prepričljivi govorniški slog.

Za knjigo Božidarja Jezernika Divja Evropa, ki je bila še pred slovensko izdajo natisnjena v angleščini, italijanščini in srbščini, so v Angliji zapisali: »Božidar Jezernik je napisal fascinantno knjigo.« Besedilo, v katerem avtor povzema in komentira pisanja zahodnih popotnikov po Balkanu, zlasti v devetnajstem stoletju, v katerem se klišeji in stereotipi o balkanski zaostalosti, strašnih Turkih, ki mu gospodarijo in preganjanimi kristjani, mešajo z resničnostjo, ki je bila pogosto večplastna.

V epohi, ki je vse bolj razkosana in razrvana, Hesselove vrstice netijo ogenj zavedanja in nudijo prepotrebno oporo inteligibilni, emotivno zreli drži odgovornega državljana. Stéphana Hessela slovenski bralec prepoznava kot enega tvorcev Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki s človeškim dostojanstvom in z dramljenjem zavesti o neodtujljivih pravicah na čelu dviguje prapor svobode, pravičnosti in, ne nazadnje, sporočila miru.

Knjiga  Fojbe pobojev ne zanika, jih ne opravičuje, pa tudi bagatelizira jih ne. Postavlja jih le v historični kontekst, pravično ovrednoti in demitologizira. Namenjena je najširši javnosti, pa tudi zgodovinarjem in diplomatom. /…/ Hvalevredno in značilno za delo je, da so avtorji morda več, kot je to v historiografiji v navadi, pustili govoriti virom. V knjigi so poleg citatov namreč objavljeni tudi najpomembnejši dokumenti o fojbah, nekateri sploh prvič.

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.

Kolimske zgodbe je Šalamov pisal v letih 1954–1965; prvič so bile objavljene leta 1978 v Londonu, leta 1981, po nagradi francoskega Pena, pa so postale svetovna uspešnica. Nastajale so tako, kot je nastajala njegova poezija: »… Ni pesmi brez usode, brez majhne tragedije. Samo največja odkritosrčnost, najvišje dajanje, kaplja čiste krvi lahko rodijo pesem,« je zapisal v refleksijah Poezija je univerzalni jezik. Nazadnje so se sestavile v več kot 900 strani črtic, literarnih portretov, filozofskih novel, traktatov, pričevanj, refleksij o taboriščnih nraveh; avtobiografski pripovedovalec portretira usode kaznjencev in rabljev iz kolimskega pekla – čekiste, inženirje, profesorje, stare boljševike, kmete, tatove – z močno stilizirano pripovedjo, polno zaporniškega žargona.

Avtor knjižne uspešnice Vatikan, d. d., raziskovalni novinar Gianluigi Nuzzi, se je v svoji najnovejši knjigi lotil slabo raziskanega področja: razraščanja kalabrijske mafijske združbe 'ndrangheta v severni Italiji.
Industrializirani sever Italije je eno najbogatejših območij na svetu, vendar se zdi, da ga tare tiha, zahrbtna, neozdravljiva bolezen. 'Ndrangheta, mafija iz nerazvitih pokrajin Lokrida in Aspromonte na jugu italijanskega škornja, se je trdno zasidrala v okolici Milana. Gre za kriminalno združbo, o kateri je zaradi njenega skrajno konspirativnega delovanja malo znanega. V nasprotju z neapeljsko camorro in siciljansko cosa nostro 'ndrangheta ne pozna skesancev, torej članov mafijskih družin, ki so se v zameno za spregled kazni odločili, da bodo sodelovali s policijo in tožilstvi.

Zadnjih štirideset let je v Sahelu padlo povprečno trideset odstotkov manj dežja Zaradi klimatskih sprememb se Sahara širi s hitrostjo sedem kilometrov na leto. Petdeset milijonov domačinov ne more več preživeti od dela svojih rok.
Vojne za vodo med ljudstvi in plemeni velike tuje sile izkoriščajo za vojno za nafto in druge naravne vire.
Afričani so najcenejši vojaki. Smrt je v Afriki zastonj.
Afričani so ponovno sužnji tujih gospodarjev vojn.

Knjiga Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941, ki jo je napisal dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Pivki, je posvečena 70. obletnici poljanske vstaje in dražgoške bitke. To je nevsakdanja pripoved o dogodkih v Škofjeloškem hribovju v hudi zimi 1941/42. Evropa je klečala pod silo nacifašističnih vojská, ki so se ustavile na obalah Rokavskega preliva in pred Moskvo, kmetje v Poljanah pa so verjeli, da bo zdaj zdaj konec vojne. V roke so vzeli puške in sekire. Verjeli so, da se bodo ubranili pred ponemčenjem, selitvami, smrtjo, da jim ne bo več treba hoditi na dnino, »tabarh«, kot rečejo v teh krajih.

Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.