prevodno leposlovje – proza

Ferrerovo delo Amador ali pripoved srečnega človeka nam že s svojim naslovom daje slutiti, s kakšnim likom se bomo v njem srečali. Avtor je ob izidu romana izjavil: »Bil sem sit preobilja nezadovoljnih, obupanih junakov, ki gojijo zamero do sveta.« In res se Amador precej razlikuje od književnih junakov, ki mukoma preživljajo »prekletstvo« in »razbolelost«.

Beguni so bili sekta ruskih starovercev, ki so verjeli, da se lahko pred zlom in hudičem, ki preži iz sleherne navezanosti, obvarujejo samo z nenehnim begom. Begunska – spremenljiva, nestalna, v nenehnem gibanju in seljenju – je pravzaprav vsa moderna civilizacija. Smo potemtakem beguni mi vsi? Stalni popotniki in nezakoreninjena bitja, moderni nomadi, ki poseljujejo letališča sveta? Druga osrednja tema romana je človeško telo, njegova anatomija in bolečina, ranljivost in smrtnost, ponazarja pa jo stari kabalistični mit o Adamu Kadmonu, prvobitnem vesoljnem človeku.

Leo je običajen šestnajstletnik: rad kramlja s prijatelji, igra nogomet, pohajkuje z motorjem in živi v popolnem sožitju s svojim iPodom. Ure, ki jih preživi v šoli, so trpinčenje, profesorji »ogrožena vrsta, za katero upa, da bi čim prej izumrla«. Ko prihaja nov nadomestni profesor za zgodovino in filozofijo, se tako pripravlja, da ga bo sprejel s cinizmom in s poslinjenimi papirnatimi kroglicami. A ta mladi učitelj je drugačen. Kadar razlaga, kadar spodbuja učence, da bi živeli polno, da bi iskali lastne sanje, mu žarijo oči.

Bojevnica (izvorno naslovljena The Woman Warrior) s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je po ocenah poznavalcev sodobne ameriške literature eno največkrat antologiziranih besedil še živečih ameriških avtorjev. Na ameriških univerzah je postala skoraj nepogrešljiv sestavni del filološko-humanističnih študijskih programov in zato eno najbolj branih in diskutiranih literarnih besedil med študenti. To prvo obsežnejše delo ob izidu 1976. komaj šestintridesetletne kitajsko-ameriške pisateljice Maxine Hong Kingston je takoj postalo prodajna uspešnica in bilo deležno naklonjene pozornosti široke bralske javnosti, a tudi priznanja kritikov.

Tea Radan, pripovedovalka romana Canzone di guerra, reflektira svojo lastno preteklost, s tem pa sestavlja pozabljen mozaik zgodovinskih dogodkov, ki ga želi najprej razdreti, nato pa znova sestaviti z vsemi manjkajočimi drobci. Pred bralci se tako odvija kolaž različnih žanrov – od (psevdo)avtobiografije do dokumentarnega gradiva in kulinaričnih receptov. Z njimi avtorica Daša Drndić spretno izrisuje različne perspektive izseljenske problematike, nerazrešene zgodovine 2. svetovne vojne ter izpostavi nesmiselnost poudarjanja razlik med sosednima narodoma.

Srčna želja detektiva Francisa, da bi se namesto razreševanju krvavih ugank to pozno pomlad predajal samo še užitkom poležavanja na soncu in mačjega ljubimkanja, splava po vodi, ko revir pretrese nova serija umorov. Tokrat žrtve niso samo mehkošapci, pač pa tudi njihovi zapriseženi nasprotniki, bevskači. Smrtne ugrizne rane, ki bi jih po obliki in velikosti sodeč lahko povzročili tako eni kakor drugi, zasejejo dvome – kateri vrsti pripada morilec? Se skriva v bližnjem zavetišču, ki se zadnji mesec pred poletjem sumljivo hitro polni?

Knjiga Černobilska molitev (Чернобыльская молитва) je posvečena jedrski nesreči, vendar je ta dogodek zanjo le izhodišče – po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Beremo jo lahko kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele na samosvoj način, z neizprosnim in nazornim prikazom grozljivih posledic nesreče.

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Druga, naslovna zgodba Čez modra polja govori o duhovniku, ki opravi poročni obred, med katerim njegova bivša ljubica stopi v na neuspeh obsojen zakon.

V življenju in delu Danila Kiša tiči prav toliko brezkompromisnosti in protislovnosti, da vedno znova spodbujata k premisleku. Z mojstrskim, alkimističnim obvladovanjem jezika – pa naj gre za leposlovje, esejistiko ali polemiko - preplete življenje in literaturo, in zadene v živec. Nič čudnega, da se o njem neprestano razpravlja, njegova dela pa prevaja v najrazličnejše jezike. Pričujoči pregled Kiševega ustvarjanja razkriva razsežnosti njegovih literarnih postopkov, ki so zaradi svoje avantgardnosti naleteli tako na navdušenje, kot na obsojanje, ter aktualnost njegove tematike, ki črpa iz strahot 20. stoletja na eni strani in lastne izkušnje na drugi.

Rusko pisateljico Ljudmilo Jevgenijevno Ulicko postavljajo ob bok velikanom ruske klasike. Njene knjige so prevedene v 30 jezikov – med njimi doslej ni bilo slovenščine – in so bile prodane v več kot dva milijona izvodov. Zadnji roman, Daniel Stein, Prevajalec, je postal pravi bestseller. Zgodba, ki se ukvarja z zahtevnim filozofskim vprašanjem o dobrem in kreposti sami po sebi, je postavljena v čase druge svetovne vojne in povojne Sovjetske zveze ter Izraela.