starševstvo in vzgoja

Grozljivi gost je lucidna filozofsko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud …).
Ko obravnava polje drog, npr. trdi, da jih mladim ne smemo demonizirati samo kot o nečem slabem, temveč tudi o »lepih« občutjih, ki jih mamila vzbujajo. Govori o preveč permisivni družbi, kjer je prepovedano prepovedovati. Analizira depresijo v 20. stoletju, katere vzrok je bil občutek krivde zaradi kršenja norm.

Knjiga prinaša izsledke najnovejše primerjalne raziskave med Nemčijo, Švedsko in Slovenijo o izkušnjah v šolskem okolju otrok in staršev iz mavričnih družin. Raziskava je vključevala tudi učitelje in učiteljice, ki vnašajo v poučevanje nove vsebine o družinah, družinskih oblikah in odnosih. Raziskava je prva te vrste v Sloveniji in ena prvih v državi, v kateri zares spregovorijo otroci in mladi. V knjigi, ki je namenjena pedagoginjam in pedagogom, psihologinjam in psihologom, socialnim delavkam in delavcem pa tudi staršem in mladim, so mladi iz mavričnih družin spregovorili o tem, kako se počutijo v šoli in kaj potrebujejo za varno in spodbudno šolsko okolje.

Mož in oče – knjiga zate je natanko to, kar obljublja naslov. Osebni, angažirani, neposredni nagovor izkušenega očeta in dedka, namenjen sodobnim očetom, ki so se znašli v praznem prostoru med očetovsko vlogo, kakršna je bila nekoč in kakršno morajo šele razviti za prihodnost. Zgledov ni. Današnji očetje se morajo izumiti na novo. Jesper Juul ponuja podporo in novo perspektivo; loteva se niza aktualnih vprašanj od navezave med očetom in otrokom do tega, kako se zoperstaviti t. i. materinskemu šovinizmu ter dozoreti in »odrasti v moškega«.
Kot mlad mož si pred posebno izbiro: odločiš se lahko, da boš spet odsoten oče, kakršnih je v zgodovini na kupe, ali pa da boš vzpostavil odnos s svojimi otroki – to pa pomeni, da boš ugotovil, kako te tvoji otroci silijo in spodbujajo, da kot človeško bitje rasteš in se razvijaš.

Švedski mikrofotograf Lennart Nilsson (1922) je prvi človek, čigar kamera je »vstopila« v maternico in posnela nerojenega otroka. Prve fotografije, na katerih je bilo razločno videti plodov obrazek, je posnel leta 1965. Fotografije je prva objavila revija Life, istega leta je prvič izšla tudi njegova knjiga Ett barn blir till. Do danes je doživela še tri izdaje (1976, 1990 in 2003), bila prevedena v več kot dvajset jezikov in prodana v več kot 50 milijonih izvodov. Nilssonove fotografije so v desetletjih po prvi izdaji postale tako rekoč »obvezna oprema« vsake resnejše publikacije, ki obravnava spočetje, nosečnost in porod.
Knjiga Od spočetja do rojstva še vedno velja za eno najlepših, pa tudi najbolje prodajanih knjig vseh časov. Pripoveduje zgodbo o čudežu življenja – od prvega poljuba do oploditve, nosečnosti in rojstva.

V knjigi Optimističen otrok Martin E. P. Seligman staršem, učiteljem in trenerjem ponuja večkrat potrjeni program za preprečevanje depresije pri otrocih. Med tridesetletnim raziskovanjem so Seligman in njegovi kolegi (Karen Reivich, Lisa Jaycox, Jane Gillham) odkrili povezavo med pesimizmom – premlevanje najbolj uničujočega vzroka za vsako oviro – in depresijo. Seligman odraslim pokaže, kako lahko otroke naučijo spretnosti optimizma, ki jim lahko pomagajo v boju proti depresiji, pri doseganju boljših rezultatov pri športu in v šoli ter pri izboljšanju telesnega zdravja.

Proti staršem se ni treba boriti. Treba jim je pomagati. Pomagati, da bodo videli stvari v naši luči, da jim bo postalo jasno, da igramo v isti ekipi. Preden se lotite te precej zahtevne naloge, je dobro poznati nekaj dejstev. Starši so v bistvu ene take reve. Kar naprej jih je strah. Vejo, da so otroci mešanica njihovih genov, se pravi stoodstotno domač proizvod, in če kaj ne dela, kot bi bilo treba, ne krivijo izdelka, ampak sami sebe.