živalski svet

Srčna želja detektiva Francisa, da bi se namesto razreševanju krvavih ugank to pozno pomlad predajal samo še užitkom poležavanja na soncu in mačjega ljubimkanja, splava po vodi, ko revir pretrese nova serija umorov. Tokrat žrtve niso samo mehkošapci, pač pa tudi njihovi zapriseženi nasprotniki, bevskači. Smrtne ugrizne rane, ki bi jih po obliki in velikosti sodeč lahko povzročili tako eni kakor drugi, zasejejo dvome – kateri vrsti pripada morilec? Se skriva v bližnjem zavetišču, ki se zadnji mesec pred poletjem sumljivo hitro polni?

Ali ima žival lahko kakšen vpliv? Kolikih življenj se lahko dotakne maček? Kako je mogoče, da se zaradi zavrženega mačjega mladička majhna mestna knjižnica spremeni v zbirališče in turistično znamenitost, in kako je mogoče, da maček postane maskota tipičnega ameriškega mesteca in vse dežele ter da nazadnje doseže celo svetovno slavo? Na vsa ta vprašanja boste lahko odgovorili šele, ko boste prebrali celo zgodbo o Deweyju Berimo Čimveč, ljubljenem mačku spencerske mestne knjižnice v Iowi.

Francis, mehkošapi pametnjakovič, je nov v revirju. S skrbnikom Gustavom sta se preselila v hišo, kjer nenavadne vonjave in znamenja že kar takoj dajo slutiti, da stvari niso takšne, kot se na prvi pogled zdijo. Ko Francis med svojim prvim raziskovanjem okolice naleti na grozljivo razmesarjeno truplo vrstnika, mu postane jasno, da primer zahteva vso bistrost in prekanjenost njegovega detektivskega uma.

Virginia Woolf je za Flusha (1933), življenjepis koker španjela angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning, uporabila svoj običajni pristop k pisanju biografij, kombinacijo resničnih dejstev, ki naj bi proizvedla »estetski učinek resnice«, s fikcijo. S portretom Flusha se je pisateljica, kolikor je to sploh mogoče, približala predstavljanju »skrivnostnih, tihih, nepredstavljenih življenj«, medtem ko je upodobitev njegove gospodarice pogled na zasebno življenje ženske.

Mačjeljubce čaka nov detektivski primer. Maček Francis nič hudega sluteč drema na divanu ter se predaja sanjarjenju in toplim pomladnim žarkom, ko se nadenj zgrne katastrofa. Ime ji je Francesca, je nova Gustavova prijateljica in se meni nič tebi nič priseli v njuno stanovanje. Ko se Francisovi oreški znajdejo pred biti ali ne biti, mu ne preostane drugega, kakor da pobegne. Netežaven uvod v novo življenje pa je le zatišje pred nevihto, in to dobesedno: že v bližnji ulici ga zaradi neurja narasle vode odplaknejo v kanalizacijo. Ko mimo njega priplava obglavljeno mačje truplo, se grozljiva odisejada začne. Sledi ga vodijo v idilično okolje predmestja, ki pa se izkaže le za zeleno kuliso.

Novinar John Thigpen se med poročanjem iz Jezikovnega laboratorija za človeku podobne opice med dvosmernim pogovorom z bonobi zazre v opičje oči in nekaj v njem se premakne. Izkušnja z inteligentnimi bitji druge vrste ga zaznamuje, in ko po vrnitvi domov izve, da je bil laboratorij tarča terorističnega napada, v katerem je bila ranjena simpatična svetlolasa znanstvenica, opice pa so se zatekle na bližnja drevesa, se začne napeta drama.

Biolog Davorin Tome se ukvarja z ekologijo ptic, predava o ekoloških temah in je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja ekologije in ornitologije. Ker slika običajno pritegne več pozornosti kakor besedilo, v poljudne prispevke vključuje svoje fotografije narave. To je njegov prispevek k poznavanju narave in popularizaciji ekologije med ljudmi, ki so še vedno obremenjeni z mističnimi neresnicami na eni in romantičnimi poveličevanji narave na drugi strani.

Ali ste zaradi svojega psa na koncu z živci? Je napadalen, živčen, boječ ali preprosto vzkipljiv? Mogoče pa je vaš štirinožni prijatelj z nečim obseden -- pa naj bo to skakanje po vsakem človeku, ki stopi skozi vrata, ali pa nas stalno nadleguje, da mu mečemo vedno isto umazano zeleno teniško žogico, spet in spet in spet.
Ali pa ste mogoče prepričani, da imate popolnega ljubljenca, vendar bi z njim radi imeli bolj izpopolnjen odnos? Ali bi res radi ugotovili, kaj je tisto, kar žene vašega psa? Ali bi radi spoznali pasji razum, da bi lahko z njim vzpostavili še bolj trdno zvezo?
Če lahko pritrdite vsaj nekaterim zapisanim vprašanjem, ste v roke dobili pravo knjigo.

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. »Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali,« pravi sama. Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo.
Ali je pes lahko srečen, če ga moramo vse dni puščati samega? Ali je lev v živalskem vrtu, ki ves čas nemirno teka sem in tja, nesrečen ali vzdržuje telesno kondicijo? Ali moramo svojo mačko uriti? Zakaj puščavske podgane tako vneto kopljejo rove?

Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate – živali so lahko neverjetno barvite. Zakaj so živali tako različnih barv in kako jim njihova živa barva perja, lusk, oklepa ali kože pomaga preživeti, vam bo razkrila ta čudovita knjiga.
Mlade raziskovalce bodo k branju najprej privabile domiselne izjave o posameznih živalih, ki jih avtor v nadaljevanju razširi s poučno razlago, in mojstrsko izdelane ilustracije – kolaži iz živobarvnega papirja.