»zlate hruške«

V tej zares posebni knjigi, ki po svetu navdušuje tako mladino kot odrasle, je avtor Brian Selznick združil elemente romana, slikanice, stripa in filmav povsem svežo bralsko izkušnjo. Drzen in inovativen pristop krasi skoraj tristo izvirnih ilustracij.
Glavni junak Hugo je sirota, navijalec ur in tatič. Dolgo časa skrivnostno živi v zidovih živahne in prometne pariške železniške postaje, kjer lahko preživi le, če se skriva in ostaja neznan. A ko se njegov svet kakor kolesje prefinjenega mehanizma spoji s svetom čudaške deklice in zagrenjenega starca, ki na postaji prodaja igrače, so Hugojevo tajno življenje in skrivnosti ogrožene.

Kebarie je dinamična in napeta zgodba, polna drobnih, a zato nič manj dramatičnih pripetljajev in utripa življenja iz šolskih klopi in romskega naselja, zastavlja pa si tudi kompleksnejša družbena in osebna vprašanja. Čeprav se knjiga lahko bere na lahkoten, površinski način, bodo prišli na svoj račun tudi nekoliko zahtevnejši bralci, predvsem pa se učiteljem in staršem ponujajo številne iztočnice za pogovore o aktualnih in univerzalnih temah.

Kratka pripoved o velikih stvareh, ki so v življenju zares pomembne, je presenetljiva, zabavna in polna upanja ter primerna za bralce vseh starosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v leta po drugi svetovni vojni, osrednji lik odrašča kot mnogo današnjih devetletnikov. Žal tudi v začetku enaindvajsetega stoletja marsikateri otrok doživlja podobno usodo kot Thomas.
Na vprašanje, kaj bi bil rad, ko odraste, Thomas odgovori: »Srečen človek. Ko odrastem, bi bil rad srečen človek.«

Knjige o enajstletni deklici Polleke, ki želi postati pesnica, so požele veliko pohval tako na Nizozemskem kot po svetu. Ko sreča trešči kot strela je nadaljevanje dveh knjig o Polleke z naslovoma Naj ljubezen gori kot plamen, amen in Raj je tukaj in zdaj. Svojo pozornost je avtor namenil opisovanju vsakdanjega življenja, tegob in veselja otrok ter mladih najstnikov, ki se začenjajo zavedati sveta okoli sebe in ki jih pretresajo nova spoznanja o svetu in odraslih, predvsem o njihovih starših.
Tretja knjiga o Polleke govori o priseljencih, o strpnosti, o posledicah vojne.

Mesto sanjajočih knjig (Die Stadt der Träumenden Bücher) je četrto delo iz serije o Zamoniji, za katero Moers zvito napove, da gre zgolj za njegov prevod nekaj poglavij iz obsežnega svežnja, ki ga je spisal lintvern Blagorad Basnodolski, veličina med zamonijskimi književniki. Na več kot štiristo petdesetih straneh spremljamo tedaj še mladega lintverna na pustolovski poti skozi mesto Bukvano in njene katakombe, v katerih kar mrgoli skrajno nevarnih življenjskih oblik, Moersovih stvaritev, ki so tako ali drugače povezane z literarno industrijo.

Nenavadna muminska družina, hemuli, Filifjonka, Njuhec, homse, hatifnati in drugi liki, ki živijo v Mumindolu, so prikupna bitja, ki imajo veliko človeških značilnosti, pravzaprav jih od ljudi loči le videz. Čeprav se sprva zdijo preprosta, v njih sčasoma prepoznamo kompleksno psihološko globino in prepričljive značajne orise, zaradi česar so zgodbe navdušile tudi odrasle bralce.
Rdeča nit vseh zgodb je čudenje in veselje do sveta; a to ne pomeni, da v njih ne najdemo žalosti in resnobe.

Knjige o enajstletni deklici Polleke, ki želi postati pesnica, so požele veliko pohval tako na Nizozemskem kot po svetu. Raj je tukaj in zdaj je nadaljevanje zgodbe z naslovom Naj ljubezen gori kot plamen, amen (Miš 2006). Svojo pozornost je avtor namenil opisovanju vsakdanjega življenja, tegob in veselja otrok ter mladih najstnikov, ki se začenjajo zavedati sveta okoli sebe in ki jih pretresajo nova spoznanja o svetu in odraslih, predvsem o njihovih starših.

Urška, ki je sodobna predelava Prešernovega Povodnega moža, je verjetno Rozina najbolj znana pesem, saj je že skoraj tako poznana kot izvirnik. Zdaj je tukaj še v obliki slikanice.
Kaj se zgodi, ko nagrajenec Prešernovega sklada Andrej Rozman - Roza na divji veselici sreča Prešerna?

Proti staršem se ni treba boriti. Treba jim je pomagati. Pomagati, da bodo videli stvari v naši luči, da jim bo postalo jasno, da igramo v isti ekipi. Preden se lotite te precej zahtevne naloge, je dobro poznati nekaj dejstev. Starši so v bistvu ene take reve. Kar naprej jih je strah. Vejo, da so otroci mešanica njihovih genov, se pravi stoodstotno domač proizvod, in če kaj ne dela, kot bi bilo treba, ne krivijo izdelka, ampak sami sebe.

Shaun Tan, izvrsten ilustrator in pisec knjig, ki izhajajo po vsem svetu in prejemajo mnoge nagrade, razkriva tihe skrivnosti vsakdanjega življenja: doma narejene hišne ljubljence, nevarne poroke, nasedle morske sesalce, drobne študente na izmenjavi in skrivne sobe, polne teme in radosti. Petnajst kratkih, ilustriranih zgodb o nenavadnih dogodkih v sicer običajnem življenju ponudijo pozornemu bralcu izkušnjo, ki ga bo globoko zaznamovala.