Knjižne novosti

Nekega vetrovnega dne Joe in Clarissa sedita pod hrastom in nameravata proslaviti Clarissino vrnitev domov. Idilični prizor prekineta dva krika: krik majhnega dečka in krik moškega, ki se je zapletel v vrv balona na vroč zrak. Joe in štirje neznanci pohitijo, da bi zaustavili balon, a dogodek se konča s tragično smrtjo enega od reševalcev. Ta nesreča spremeni življenja vseh vključenih, saj so soočeni z mešanico osramočenosti, olajšanja, ker so živi, in tudi krivde. Še najbolj pa Joejevo – med reševanjem se bežno spogleda z Jadom Parryjem, kar v njem sproži močno obsesijo.

Nemški biolog Andreas Weber (1967) je znan po zanimivih reportažah iz sveta zoologije, ki jih objavlja v (nemški) reviji GEO in v katerih približa bralcem mnoge redke, ogrožene in zanimive živalske vrste z različnih vetrov sveta. Ob tem je ostajalo bolj v ozadju, da je po izobrazbi tudi filozof. V njegovi izjemni knjigi Čuteča narava, ki je pravkar izšla v Modrijanovi zbirki Intermundia, tega ni mogoče več prezreti.
Čuteča narava. Človek, narava in revolucija znanosti o življenju je poskus drugačne, alternativne, celostne osvetlitve biološke znanosti, kot smo je vsi vajeni še izza šolskih klopi in izpred stoletij od njenih prvih porodnih krčev. Je pogumen osnutek nove znanosti o življenju, ki (po analogiji s fiziko) še čaka svojega Einsteina, da jo nadgradi iz (newton-)darvinskih temeljev.

Pri Novi reviji je pred dnevi naposled izšel Slovenski zgodovinski atlas. Avtorji in založba so ga pripravljali deset let, njegov izid pa je bil v zadnjem letu že večkrat prestavljen. Če se je priprava knjige zavlekla v prid njene kakovosti, kaže zamudo sprejeti s prizanesljivostjo, saj gre ne nazadnje za izjemno zahteven projekt, kakršnih v slovenskem založništvu ni veliko.
Slovenski zgodovinski atlas je knjiga z več kot 250 stranmi velikega formata. Sestavljajo jo štirje vsebinski oziroma kronološki razdelki: antika, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje.

»Čeprav je knjiga pisana v dostopnem in navidez sproščenem jeziku, je njen poudarek na identiteti Maribora, ki je do te mere svojevrstna, da jo lahko prepozna zgolj Mariborčan. S tem imam v mislih predvsem podrobnosti, ki namenoma ogovarjajo moje sovrstnike in someščane, medtem ko je osnova knjige na videz univerzalna in zlagano povprečna. V tovrsten način pisanja sem se spustil zavestno, naivnost v slogu sem zlorabil v izogib patetiki, ki običajno navdihuje lokalno navdahnjene spise. Uporabil sem formo, ki zrcali stališča mladostnikov moje generacije, ki so z menoj vdihovali iluzijo svobode devetdesetih in skozi korenite spremembe v državni postavi iskali osebni izraz in v duhu tranzicije opuščali iskanje skupnega sovražnika.

Če redno spremljate spletne strani založbe Modrijan, ste morebiti opazili, da je napovedana nova knjiga v zbirki Poteze. Gre za roman Ženske velikega ameriškega pisatelja T. C. Boyla, še enega izmed literarnih imen, ki prihajajo k nam mnogo mnogo prepozno. In to kljub temu, da pišejo v angleščini.
T.. Coraghessan Boyle se je rodil leta 1948 v mestecu Peekskillu v zvezni državi New York. Leta 1968 je diplomiral iz angleščine in zgodovine na Državni univerzi New York v Potsdamu, na Univerzi Iowa je leta 1974 magistriral, leta 1977 pa doktoriral iz britanske književnosti 19. stoletja. Od leta 1978 je član Oddelka za angleški jezik na Univerzi Južna Kalifornija. Velja za enega od najbolj produktivnih, duhovitih in pronicljivih pripovedovalcev na ameriškem literarnem prizorišču. Napisal je 22 romanov in zbirk kratke proze. Je dobitnik številnih ameriških in mednarodnih nagrad, mdr. ugledne PEN/Faulknerjeve nagrade.

»Hočemo, da so naši otroci ne le telesno zdravi, temveč da se v njihovem življenju bohotijo prijateljstvo in ljubezen in plemenita dejanja. Hočemo, da so navdušeni nad učenjem in so se pripravljeni soočiti z izzivi. Hočemo, da so hvaležni za to, kar prejemajo od nas, vendar tudi ponosni na svoje dosežke. Hočemo, da odrastejo z zaupanjem v prihodnost, z veseljem do pustolovščin, z občutkom za pravičnost in s toliko poguma, da se bodo lahko ravnali po tem občutku. Hočemo, da so vzdržljivi ob ovirah in neuspehih, ki so del odraščanja. In hočemo, da bodo dobri starši, ko bo napočil čas za to. Gojimo tihe upe o tem, da bo kakovost njihovega življenja boljša kot kakovost našega, in goreče molimo, da bodo imeli vse naše odlike in le malo naših slabosti.

Irski pisatelj, pesnik in dramatik Sebastian Barry (1955) je pisateljsko pot začel leta 1982 z romanom Macker's Garden. V naslednjih treh letih je izdal dve pesniški zbirki in dramo, zatem pa se je posvetil romanopisju in dramatiki ter doslej objavil šest romanov in štirinajst dram. Svoje pisateljsko poslanstvo je zaznamoval kot avtor, ki skozi neponovljivo, bizarno in nezavidljivo usodo svojih literarnih junakov razkriva pozabljene izseke iz irske zgodovine prejšnjega stoletja. Poleg tega problematizira podedovane napake, ki so se dogajale znotraj irskih družin, dvomljivo vlogo katoliške cerkve pri vzpostavljanju nove irske republike, nečloveško ravnanje institucij za mentalno oskrbo ter probleme, kot so posilstvo, umor, samomor, izdajstvo in verolomstvo.
Skrito sporočilo (The Secret Scripture, 2008) je zgodba o Roseanne McNulty, ženski, ki je stara skoraj sto let in jo čaka negotova usoda, kajti bolnišnico za duševno bolne, v kateri je preživela velik del življenja, naj bi zaprli.

Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel roman Četverorečje tržaškega književnika akademika Alojza Rebule.
Roman je časovno umeščen v dobo razsvetljenstva, v zadnja desetletja 18. stoletja, v leta porajanja slovenske literature od poezije (Pisanice) do dramatike (Linhart), leta novega prevajanja Svetega pisma ob 200-letnici Dalmatinovega prevoda, predvsem pa leta velikega evropskega pretresa – francoske revolucije.
Junak romana je mlad izobražen Slovenec, svojevrsten kristjan, poln razsvetljenskega duha in narodne zavesti, ki se navduši za dogajanje v Franciji. Ta mu je tudi sicer, bralcu njenih mislecev, nekakšna duhovna domovina. Znamenito trojno geslo revolucije – Svoboda, enakost, bratstvo – dojema kot napoved novega sveta. Iz dneva v dan strastno sledi posameznim fazam velikega prevrata, dokler ga ta ne posrka v svoj vrtinec.

Ko bi bil Mark Tulij Ciceron naš sodobnik in bi pisal ter svoja dela izdajal pri današnjih založbah, bi bile njegove knjige prav gotovo med najbolj branimi in najbolje prodajanimi. Preberite katero od njegovih knjig, pa se o tem prepričajte sami, in če niste vešči brati v latinščini, se boste razveselili prevodne novosti, pravkar izšle v zbirki Koda Študentske založbe. Ciceronovo etično razpravo O dolžnostih je prevedla Nada Grošelj, ki je besedilo tudi opremila z opombami. Spremno besedo je napisal Brane Senegačnik.

Stari Rimljani so dajali praktični aplikaciji filozofije prednost pred spekulacijo, zato je bila zanje najprivlačnejša veja te vede etika ali nravna filozofija, ki je učila, kakšno ravnanje vodi k uspehu in sreči.

Pravkar, sredi vročega poletja, je pri založbi Modrijan izšlo Poletje, tretji, sklepni del avtobiografije Nobelovega nagrajenca J. M. Coetzeeja.
Afriški pisatelj svetovnega slovesa J. M. Coetzee (1940) je znan po svoji hladnosti, molčečnosti in nedostopnosti, le redko daje intervjuje ali podpisuje knjige, o svojem privatnem življenju ne govori. V svoji pisateljski karieri je prejel številne, tudi najuglednejše nagrade, v javnosti pa se le nerad prikaže. Leta 2003 je res prevzel Nobelovo nagrado za književnost, imel protokolarna predavanje in govor na banketu, podelitvam kar obeh Bookerjevih nagrad (leta 1983 za roman Življenje in časi Michaela K in leta 1999 za Sramoto) pa se je izognil.
Zato je leta 1997 nemalo začudil njegov roman Deška leta (Modrijan, 2008), ki govori o Johnovem otroštvu v Južnoafriški republiki – povezava med Johnom Maxwellom Coetzeejem ter likom iz romana je namreč očitna.