Film

Če se boste v četrtek, 9. junija, odpravili v katerega od slovenskih kinematografov, ki so obljubili premierni ogled ameriškega filma Voda za slone, posnetega po knjižni uspešnici Sare Gruen (na sliki z glavno igralko – slonico Tai), se lahko potolažite s – Kung fu pando. Kajti z Vodo za slone, ki smo jo sprva pri nas pričakovali že 21. aprila, ne bo nič. Zakaj ne, ne vemo. Kljub temu pa smo malo pobrskali po spletu in napaberkovali nekaj zanimivosti tako o knjigi kakor o filmu, ki privablja gledalce v tisočih kinematografih ZDA in Kanade ter v okoli 50 drugih državah sveta.
Sara Gruen je roman Voda za slone izdala pred petimi leti pri založbi Algonquin Books; roman se je pri priči zavihtel na knjižno lestvico New York Timesa in na njej vztrajal 12 tednov; julija 2007 je mehko vezana izdaja dosegla celo njen vrh.

UMco in Slovenska kinoteka sta pred kratkim izdali knjigo, ki bo razveselila slehernega filmofila. Osemdeset let po predvajanju prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu zlatoroga je na policah prvi celosten pregled domače filmske ustvarjalnosti: Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010. Knjigo je uredil Samo Rugelj. Osrednji del zavzemajo predstavitve 205 celovečercev, od leta 1931 do leta 2010. Sledijo portreti slovenskih režiserjev, zgodovinski pregled filmografije, ki ga je napisal Zdenko Vrdlovec, in oris filmske produkcije, ki ga je prispevala Lilijana Nedić.

Modrijanova zbirka Nostalgija je bogatejša za novo knjigo: Shiralee avstralskega pisatelja D'Arcyja Nilanda. Starejši bralci bodo v njej prepoznali literarno predlogo za britanski film The Shiralee, ki ga je leta 1957 posnel Leslie Norman s Petrom Finchem v glavni vlogi, še z večjim odmerkom nostalgije pa utegne knjiga navdati tiste, ki se spominjate istoimenske televizijske serije iz osemdesetih let, ki so jo posneli Avstralci in v kateri je blestel Brian Brown (na sliki). Bržkone se spominjate tudi male nabrite Buster, dekletca s pšeničnima kitkama, ki ga je upodobila Rebecca Smart.
Roman Shiralee, ki ga je leta 1955 objavil takrat še neznani avstralski pisatelj D’Arcy Niland (1919–1967), je pripoved o potujočem delavcu Macauleyju in njegovi štiriletni hčerki Buster. Pisatelj mojstrsko razvija značaj in osebnost moža, ki svojo prešuštniško ženo kaznuje s tem, da ji vzame njunega otroka, štiriletno Buster. Na pešačenju od ene do druge zaposlitve, od enega do drugega kraja puste in prazne avstralske notranjosti se srečujeta s klateži in posestniki, prodajalci in gonjači, s kopalci opalov, s suroveži in z dobrimi dušami.

Konec leta 2008 je producent Gil Netter (Marley in jaz) začel nagovarjati režiserja Francisa Lawrencea (Jaz, legenda), naj posname film po romanu Sare Gruen Voda za slone. »Knjigo sem prebral v enem dahu,« se spominja Lawrence. »Zares se me je dotaknila; in zgodba se odvija v silno bogatem in razdelanem svetu. Všeč so mi bili liki in čustvenost.«
Lawrence se je osredotočil na razmerje med Marleno in Jacobom ter se zavzel za oživitev čarobnega sveta, ki ga je Sara Gruen ustvarila v romanu. Tudi Lawrencea je, tako kot like, ki jih je oživil na platnu, pritegnil nori svet cirkuških šotorov. »Cirkus me je vedno zanimal, sploh tisti iz dvajsetih, tridesetih let prejšnjega stoletja. Nekaj prav posebnega so: vlakci na paro, prelepa šotorska platna, elegantni nastopajoči in eksotične živali.«