Filozofija

V zbirki Dialog z antiko, ki jo izdaja Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), je pravkar izšla knjiga O prerokovanju Marka Tulija Cicerona.
Mark Tulij Ciceron (106–43 pr. Kr.) je bil najpomembnejši rimski govornik in prozni pisec, čigar proza je vplivala še na slog mnogih avtorjev v modernih jezikih. V rimsko kulturo je vpeljal grške filozofske sisteme in misli, ki jih je prilagodil rimskemu okolju in nazorom, ter utemeljil latinsko filozofsko izrazje. Razprava O prerokovanju (De divinatione) je vsaj deloma nastala že pred smrtjo Julija Cezarja 15. marca 44 pr. Kr., po tem dogodku pa jo je avtor še dokončno uredil in objavil. Sestavljata jo dve knjigi: v prvi po kratkem predgovoru Ciceron takoj preide na pogovor o prerokovanju in o obstoju preroške zmožnosti, ki naj bi ga imel z mlajšim bratom Kvintom, in skozi njegova usta predstavi argumente, ki govorijo prerokovanju v prid, v drugi pa te iste argumente sistematično ovrže.

Ker pa vidimo, da je vsaka polis neka skupnost in da je vsaka skupnost sestavljena zaradi nekega dobrega (kajti zaradi tega, kar se jim zdi dobro, vsi ljudje opravljajo vsa dejanja), je jasno, da vse [skupnosti] težijo k nekemu dobremu, a najbolj in k najpoglavitnejšemu dobremu izmed vseh teži tista skupnost, ki je med vsemi najpoglavitnejša in vključuje vse druge. To pa je skupnost, imenovana polis, oziroma politična skupnost.
S to ugotovitvijo je Aristotel začel svoje najpomembnejše ohranjeno politično delo, Politiko.

Pri založbi Studia Humanitatis je v Zeleni zbirki nedavno izšla knjiga Bogastvo narodov znamenitega škotskega ekonomista Adama Smitha. Knjigo je prevedel Bogan Gradišnik, Bernard Brščič, ki je prispeval spremno besedo, pa med drugim piše: »Kako po dobrih dvesto letih od nastanka brati Bogastvo narodov? Očitno je besedilo prestalo preizkus časa in preživelo različne interpretacije ter celo očitna potvarjanja. Po celovitem vrednotenju Smithove filozofije ugotovimo, da je ta ne samo liberalna v ekonomskem smislu, ampak je v političnem in moralnem smislu zaznamovana z močnim konservativnim pridihom. Z združitvijo obeh pozicij pridemo do paradigme konservativnega liberalizma, ki spoštuje pomen morale, tradicije, navad, običajev, kulture, ki so utelešeni v družinah, lokalnih skupnostih in religiji.