Izbrano

Danila Kiša (1935–1989), ki velja za najbolj prevajanega srbskega pisatelja vseh časov, smo pri nas doslej poznali po treh knjižnih prevodih njegovih najbolj slovitih knjig: Grobnici za Borisa Davidoviča, Enciklopediji mrtvih in Vrtu, pepelu. Čeprav Kišev opus ni obsežen, pa je vendar to le skromen izkupiček slovenskih izdaj, še posebej glede na to, da smo si s pisateljem nekoč delili skupno državo. Celovitejši vpogled v pester svet Danila Kiša, ki je poleg proze pisal še poezijo, esejistiko in dramatiko, zaslovel pa je tudi s svojimi intervjuji in polemikami, odstira Čitanka, ki je pravkar izšla pri založbi Litera.

Cankarjeva založba je pred kratkim zasnovala novo zbirko, ki jo je poimenovala – Hvalnice. Knjižice so malega formata in skromnega obsega, vendar z bogato vsebino. Njihovi avtorji predstavljajo »osebne zgodbe ali razmišljanja o ustvarjalnih stiskah, refleksije sprotnih dogodkov ali potapljanje v spomine«. Za prvo trojico v zbirki so pisala zasukali Brina Svit, Alojz Ihan in Vinko Möderndorfer. Nastale so Hvalnica ločitvi, Hvalnica rešnjemu telesu in Hvalnica koži.
Francoski izvirnik hvalnice Brine Svit ima v naslovu besedo rupture – torej razdor, razhod. Pri teh ostrih življenjskih rezih ne gre le za ljubezenske ločitve. Na straneh knjige se avtorica sprašuje o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, a tudi s prijateljstvom, pisanjem za časopis, z vsakdanjimi navadami … Vsaka ločitev je, ko je enkrat opravljena, začetek novega poglavja, po katerem nismo nikdar več isti.

Pri mariborski Založbi Pivec je izšla knjiga Žareti upanje Mance Košir. Gre za izbrane kolumne iz revije Obrazi, v katerih se »neutrudna in vseprisotna Manca Košir s sladostrastjo loteva medčloveških odnosov ter duhovnih, literarnih, psiholoških, filozofskih, socialnih in drugih tem. To počne z iskrivo pronicljivostjo in intelektualno širino, čustveno iskreno in svetlo, zato jo je Zora A. Jurič v spremni besedi razglasila za plesalko svetlobe, ki nas vabi v divji, mistični ples življenja.«

... a ti veš, Niko, da sva dobršen del tega potovanja, ki se mu reče življenje, prerajžala skupaj? in da sva to potovanje pred davnimi leti začela nekoliko utrujena v neki mariborski kavarni, kjer si v razsvetljenem razpoloženju po nočni veseli popivki napisal razglednico neki gospe v ljubljano:

je napor, napor,
če pride človek v maribor ...«