Knjižna novost
Novo razumevanje staranja z biologom Miroslavom Radmanom
10.04.2012
»Zadnji dve leti življenja staneta vse sisteme socialnega varstva na svetu več kot vsa leta prej. Če umrete pri devetdesetih, bo znesek zdravstvenih izdatkov za obdobje od oseminosemdesetega do devetdesetega leta enak, če ne višji, kot znesek za prvih oseminosemdeset let vašega življenja. Če vse bolezni, ki nas morijo, časovno zamaknemo in raztegnemo, bo finančno breme manj težko. Predstavljam si stodvajsetletnika, ki ima srce, telo in predvsem možgane štiridesetletnika, ki pa je že preživel sto let v učenju in nabiranju življenjskih izkušenj. Mar ni to lepa ideja?«
Če vam zgornje besedilo ni vzbudilo zanimanja, ste bodisi premladi ali pa mislite, da ne boste nikoli ostareli in se vas takšne vsebine ne tičejo. Odlomek je namreč izbran iz knjige Onkraj naših bioloških meja francoskega znanstvenika hrvaškega rodu Miroslava Radmana, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri založbi Modrijan. Radman v svoji kratki razpravi poleg vprašanja starosti in podaljševanja življenja pretresa še vrsto drugih vprašanj, povezanih zlasti z znanostjo in »svobodo ustvarjanja«, a nikakor ne na način, ki bi vas moral prestrašiti. Njegovo živahno, na mnogih mestih polemično in laičnemu bralcu nadvse prijazno pisanje vas bo spodbudilo k razmišljanju in pogovoru o marsičem, zato knjige, potem ko jo boste prebrali, nikar ne zadržite zase.
»Kazen za neuspeh in za zmoto v raziskovanju ni pravična, kajti tudi neuspeh je koristen nauk,« piše Radman v sklepu – Hvalnici zmotam in razsipnosti. »Kjer je uspeh, je bil nekoč neuspeh. Kjer je veliko neuspehov, je pogosto uspeh! V ZDA so to dojeli dosti bolje kot mi. V Evropi mislimo, da moramo biti ponosni na vsako navodilo o previdnosti, na vsak kastracijski ukrep, ki hromi vsak poskus česa novega. S čimer smo dosegli, da ta Evropa zamuja vse pomembne sestanke.«
Pa še odgovor tistim, ki se boste spraševali, kaj je na naslovnici knjige. Roža vstajenja ali jerihonska roža (Selaginella lepidophylla). »Posuši se in povsem porjavi. Vendar je ni treba zavreči. Treba jo je samo ponovno navlažiti in spet bo ozelenela.«
Sorodne novice
na vrh strani02.05.2013
Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? – Goli otok »
Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? Niso samo pomembne osebe iz slovenske kulturne in politične zgodovine, nekaj časa so bili tudi zaprti na Golem otoku, na prvem koncentracijskem taborišču po drugi svetovni vojni v Evropi.
Po pričevanjih mnogih, ki jih prinaša knjiga Goli otok – Titov gulag, novo delo dr. Božidarja Jezernika, je okrutnost Golega presegla vsa starejša taborišča. Med interniranci so bili tudi taki, ki so med vojno izkusili različna koncentracijska taborišča v nacistični Nemčiji ali fašistični Italiji. Pripovedovali so o podobnih izkušnjah iz teh taborišč, ki pa so se v nečem bistveno razlikovala od golootoških.
10.04.2013
Kako se ljubimo, zakaj varamo in kaj to pomeni za sodobno partnerstvo – Seks ob zori »
Zakaj se moški in ženske tako razlikujemo v svojih željah, sanjarijah, odzivih in spolnem vedenju? – Zakaj čedalje bolj množično varamo drug drugega in se ločujemo, hkrati pa se ne odrekamo v celoti zakonu? – Od kod naenkrat prava pandemija enostarševskih družin? – Zakaj strast v toliko zakonih tako naglo izhlapi? – Zakaj spolna sla ugasne, tudi ko se ljubezen poglobi? – Zakaj je vedno več moških, ki so pripravljeni zavreči vso preteklo družinsko življenje zaradi bežnih afer z mlajšimi ženskami? – Zakaj homoseksualnost vztraja standardnim pogledom navkljub? – Kako da je toliko moškim in ženskam, pa čeprav se že ves čas razvijamo skupaj prav tu na tej Zemlji, blizu misel, da smo kakor z različnih planetov?
Odgovore na ta in druga vprašanja, ki žgejo v srčiki naših erotičnih življenj, lahko poiščemo v knjigi Seks ob zori, prvencu ameriškega psihologa Christopherja Ryana ter njegove sodelavke in življenjske sopotnice Cacilde Jethá.
04.04.2013
»Naredite si uslugo: vrzite vse tiste svoje njuejdževske psihoblabla knjige v smeti in preberite doktorja Becka« »
Ljubezen je lepa spomladi, ko majske nam rože cveto …
Ježkove besede, ki nam jih zadnje mesece prepeva božajoči glas njegove vnukinje in nam budi skomine. Pa saj enkrat bo, tudi letos – maj, rože in ljubezen!
Ampak pomlad pride in gre in vemo, da bo prihodnje leto spet prišla – kaj pa ljubezen? Kaj ostane, ko se drhtavo vznemirjenje poleže? Kaj storiti, da bo ostalo v naših odnosih čim več lepega in toplega? Veliko se da in le od nas samih je odvisno, zato se potrudimo, vredno je.
Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Samo ljubezen ni dovolj znamenitega ameriškega psihiatra Aarona T. Becka.
02.04.2013
»Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.« – Erik Fosnes Hansen »
Ocenjevalec je začel pisati sezname. Tudi bralci bi jih morali. Zapišite to knjigo na seznam. Na nakupovalni seznam.
Ocenjevalec ni nihče drug kot popularni norveški pisatelj Erik Fosnes Hansen, avtor romana Psalm na koncu poti, ki smo ga lani, ob stoti obletnici Titanikovega potopa, naposled dobili tudi v slovenskem prevodu. Toda Psalm je bil šele drugi norveški roman, ki je izšel pri založbi Modrijan – prvi Norvežan pač za vselej ostaja Erlend Loe z nenavadnim romančkom Tihi dnevi v Mixing Partu.
Pisatelja sta vrstnika in poleg let jima je skupno dejstvo, da nista zaslovela s kriminalkami. Bralci, ki norveško književnost spremljajo le po prevodih, utegnejo namreč dobiti vtis, da na severu Evrope pišejo samo kriminalke. Pa ni tako. Pri Modrijanu je pravkar izšel že četrti norveški roman* – Loejev Naiven.Super. – in ni kriminalka.
29.03.2013
Izšel je popolni prevod prvih treh knjig Ovidijeve najpomembnejše pesnitve Metamorfoze »
O tem, da so Metamorfoze najpomembnejša pesnitev rimskega pesnika Publija Ovidija Nazona, ni nobenega dvoma, kljub temu pa je slovenščina eden tistih jezikov, v katerem jih še vedno ni mogoče brati v celoti. Užitek branja prečudovitih Ovidijevih verzov je tako še vedno privilegij tistih redkih klasičnih izobražencev, ki znajo latinsko, in še redkejših, ki se zmorejo vživeti v ritem antičnega verza.
Ovidijeve Metamorfoze sestavlja 15 knjig, lahko bi jim rekli tudi spevi. V nekaterih izdajah so objavljene vse, skupno skoraj dvanajst tisoč heksametrov. To je izjemen zalogaj za prevajalce, še posebej v tiste jezike, ki pri prevajanju zvesto sledijo izvirni metriki.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.