Pravkar, sredi vročega poletja, je pri založbi Modrijan izšlo Poletje, tretji, sklepni del avtobiografije Nobelovega nagrajenca J. M. Coetzeeja.
Afriški pisatelj svetovnega slovesa J. M. Coetzee (1940) je znan po svoji hladnosti, molčečnosti in nedostopnosti, le redko daje intervjuje ali podpisuje knjige, o svojem privatnem življenju ne govori. V svoji pisateljski karieri je prejel številne, tudi najuglednejše nagrade, v javnosti pa se le nerad prikaže. Leta 2003 je res prevzel Nobelovo nagrado za književnost, imel protokolarna predavanje in govor na banketu, podelitvam kar obeh Bookerjevih nagrad (leta 1983 za roman Življenje in časi Michaela K in leta 1999 za Sramoto) pa se je izognil.
Zato je leta 1997 nemalo začudil njegov roman Deška leta (Modrijan, 2008), ki govori o Johnovem otroštvu v Južnoafriški republiki – povezava med Johnom Maxwellom Coetzeejem ter likom iz romana je namreč očitna.

Pred kratkim smo vas povabili k nakupu knjig iz zakladnice velikih klasikov, ki so izšli v zadnjem času in so (še) na voljo v knjigarnah. Izmed Modrijanove klasike smo vas opozorili na knjigi iz nove zbirke Nostalgija.
Pravkar pa smo dobili dve novi knjigi iz te zbirke: Temni labirint in Flush. Avtorja sta slavna in tudi pri nas priljubljena britanska književnika Lawrence Durrell in Virginia Woolf.

Temni labirint ima v opusu Lawrencea Durrella posebno mesto. Čeprav priljubljen med bralci, kar potrjujejo številni ponatisi vse od izida leta 1947, je dolgo veljal za eno njegovih manj pomembnih del. Toda poznavalci tega velikega angleškega pisatelja – med svetovne klasike se je vpisal z mojstrovino Aleksandrijski kvartet, doslej tudi njegovim edinim v slovenščino prevedenim delom – v njem danes odkrivajo mali literarni biser.

V Modrijanovi zbirki Bralec je izšel roman Oslepelo srce nemške pisateljice Julie Franck. Bralci, ki spremljajo literarno dogajanje v Evropi, se gotovo spominjajo, da se je o tej mladi pisateljici veliko pisalo in govorilo zlasti pred štirimi leti, ko je prejela najpomembnejše nemško književno priznanje za roman – Nemško književno nagrado (Deutscher Buchpreis). Romana, katerega izvirni naslov je Die Mittagsfrau, je bilo samo v Nemčiji prodanih več kot 750.000 izvodov, preveden pa je v najmanj 30 jezikov. Po njem naj bi posneli tudi film.
Sestri Helene in Martha odraščata v Lužicah; oče se z Vzhodne fronte vrne hudo ranjen, duševno zmedena mati že mnogo let živi umaknjena v svoj svet. Po očetovi smrti se sestri iz podeželskega Bautzna v zlatih dvajsetih preselita k teti v velemestni vrvež Berlina, središče kulture in razvratnih zabav. Medtem ko Martha zaživi s prijateljico Leontine, pa se Helene v spletu nesrečnih okoliščin znajde v objemu moškega, ki ji v nevarnih časih sicer omogoči novo identiteto, a jo hkrati pahne v samotno životarjenje.

V Modrijanovi zbirki Bralec je izšel roman Škofova desna roka, ki ga je pred dvema letoma objavil kanadski novinar Linden MacIntyre. Roman je vzbudil veliko pozornost, v istem letu je prejel pomembno kanadsko književno priznanje – nagrado Doris Giller –, leta 2010 pa še nagrado Združenja kanadskih knjigotržcev.
Delo obravnava občutljivo in zelo aktualno temo: pedofilijo med katoliškimi duhovniki. Njegovi protagonisti niso žrtve in prestopniki, ampak predvsem duhovnik, ki je nekakšna škofova desna roka z nalogo brisati sledi za zločini in disciplinirati krivce. Kar navadno pomeni premestitev v kako odročno, od Boga pozabljeno faro ...

Cathy Dunn je vedela: če starki ne bo dajala kovancev, jo bo čarovnica začarala v kuščarja. Ali v kozo. Ali pa v pajka, tako majčkenega, da jo bo mama pohodila. A nekega dne je vseeno sklenila, da ji ne da svojega centa – in še istega dne je dobila vročino.
Cathy je samo eden izmed mnogih otrok, ki so s starši prišli v New York, iskat boljše življenje. Tu imamo potem še gospoda Keplika, »vžigalkarja«, ki gradi mojstrovine iz vžigalic; pa Noreen Callahan, ki jo je sram delati v smrdljivi očetovi ribarnici; in poleg drugih celo posebnega Božička, ki obdaruje judovske otroke za njihov praznik!
Dvojezična izdaja knjige Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan, je zbirka nadvse prijetnih, magičnih zgodbic o imigrantskih družinah in njihovem vsakdanu, ki s pomočjo humorja in domišljije ni nikoli čisto navaden.