Knjiga Slovenski gobarski vodnik, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan, ima vse, kar mora vsebovati dober gobarski priročnik. Avtorji Bojan Arzenšek, Bogdan Tratnik in Božo Malovrh so izkušeni poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev, sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo. V priročniku pa ne pišejo le o posameznih užitnih gobah, zaradi katerih se navsezadnje podajate v gozd. Izvedeli boste tudi, kaj gobe (glive) sploh so, kako se razmnožujejo, kako se prehranjujejo, kako jih delimo in poimenujemo, kako ravnamo, če zaužijemo strupeno gobo, kako pravilno nabiramo gobe in kakšne so nevarnosti pri nabiranju.

Odslej lahko tudi v Modrijanovi knjigarni za samo 50 evrov kupite komplet dveh knjig, v katerih je obravnavana slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 20. stoletja in ki se ju bodo še posebej razveselili študentje zgodovine. Knjiga Na stičišču svetov. Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja Petra Štiha in Vaska Simonitija, ki je bila pravkar prvič ponatisnjena, se ukvarja z obdobjem do konca 18. stoletja. Nanjo se navezuje knjiga Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja Petra Vodopivca, ki prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve.

Zavidate ljudem, ki brez pomislekov sežejo po kolačku, ali tistim, ki ob polnem krožniku dobrot le zamahnejo z roko?
 Se sprašujete, kako vzpostaviti tak odnos s hrano, pri katerem ne boste zavidali ne enim in drugim? Preberite knjigo ameriške psihoterapevtke Karen R. Koenig Pravila, kako »normalno« jesti, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan. 

S knjigo Johna Tschinkla založba Modrijan zaključuje »kočevarsko« trilogijo. O Kočevski in Kočevarjih pripovedujejo že Iskalci grala (2004) Alenke Auersperger in Kočevska – pusta in prazna (2005) Mitje Ferenca.
Avtor se spominja svojih otroških let pred drugo svetovno vojno v Grčaricah, idilični kočevarski vasici, in obenem skuša na podlagi virov in literature zajeti šest stoletij dolgo zgodovino nemške manjšine, ki je do zadnjega stoletja živela složno s slovensko večino. Piše o rodovih obeh vej svoje družine, slovenske po materi in nemške po očetu.

Ideja o stripovski upodobitvi različnih pregovorov in rekov je Iztoku Sitarju šinila v glavo med ilustriranjem učbenika za slovenščino v osnovni šoli. Tako so nastali Striporeki.
»V Striporekih, ki vsebujejo petdeset pregovorov, se avtor predstavi kot izrazit karikaturist, s potencirano nasekano linijo, precej deformiranimi liki ter šaljivimi besedami, s katerimi hudomušno komentira ljudske modrosti. V bistvu gre za rebuse, ki zahtevajo od bralca nekaj logike, čeprav dialogi in monologi nimajo globljega pomena kot na primer pri Sitarjevih vsebinsko zahtevnejših stripih in so zato razumljivi tudi širšemu krogu bralcev,« je v spremni besedi h knjigi zapisal umetnik in publicist Stane Jagodič.