Politika

V veliki zadregi bi se znašel povprečen slovenski bralec, če bi moral našteti deset sodobnih čeških pisateljev, najbrž mu v spomin ne bi uspelo priklicati niti peterice. Saj ne trdimo, da bi bil češki bralec kaj uspešnejši pri naštevanju slovenskih književnikov, a dejstvo je, da o stopnji poznavanja češke literature pri nas skorajda ni vredno izgubljati besed. Po podatkih Sursa smo leta 2010 iz češčine in slovaščine prevedli sedem romanov in eno zbirko kratke proze, poezija pa kakor da ne obstaja (da o drugih žanrih sploh ne govorimo). Tudi zato pomeni za založnika izjemen podvig, če si upa na kratko poličko k Michalu Vieweghu položiti še knjigo kakšnega drugega češkega avtorja, in to tem bolj, če ta ne spada med »zabavno« literaturo, med ljubezenske zgodbe ali pa kriminalke.

Še pomnite? 25. maj – dan mladosti. Tako je pisalo v šolskih koledarjih mnogih generacij mladine v nekdanji skupni državi Jugoslaviji in tega dne so bile oči milijonov uprte v televizijske sprejemnike, v prenos bržkone najmnožičnejšega dogodka v letu – štafete mladosti.
Naj bo naključje ali ne, za izid knjige Tito in tovariši dr. Jožeta Pirjevca založnik ne bi mogel najti primernejšega časa, kot je tale okoli 25. maja, upoštevajoč tudi dejstvo, da se v prihodnjem mesecu obeta več izidov, posvečenih dvajsetletnici razglasitve samostojne države Slovenije.
Na zadnji platnici knjige Tito in tovariši piše: »Še ena knjiga o Titu? Da, če je grajena na novih arhivskih virih in na najnovejših znanstvenih publikacijah o jugoslovanskem maršalu in njegovi dobi. Te kriterije pričujoča knjiga izpolnjuje, saj je sad dolgoletnega raziskovanja v mednarodnih in domačih arhivih, poleg tega pa temelji na poznavanju obširne literature, ki je v zadnjih desetletjih nastala o Titovi Jugoslaviji.

Država, ki smo si jo Slovenci ustvarili, je končni rezultat izjemno burnih zgodovinskih dogajanj. Pred nami so številni novi izzivi današnjega sveta, in če se hočemo ustrezno spopasti z njimi, si moramo o sebi ustvariti objektivno sliko. Čas velikih sprememb dr. Franceta Bučarja (1923), enega izmed najbolj pronicljivih in kritičnih piscev današnjega časa, je knjiga o pomenu etičnih vrednot in o vrednostnih osnovah naše družbe, o relativizaciji spoznanja in resnice, o ceni potrošništva, o utvarah o svobodi in demokraciji, enakosti. Bučarjeva razmišljanja o polpretekli zgodovini, katere opazovalec, kasneje pa aktivni soustvarjalec je bil, so neprecenljiv prispevek k razumevanju obdobja druge svetovne vojne, časa stalinizma, titoizma, jogokomunizma in prehoda v našo državno samostojnost.

Pri založbi Sanje je pravkar izšla knjižica, o kateri se zadnji čas veliko govori in piše. Gre za kratek esej 93-letnega francoskega diplomata Stéphana Hessela, ki se v izvirniku glasi Indignez-vous!, obsega pa pičlih 32 strani. Knjižna izdaja Sanj – v mehki in trdi vezavi –, ki jo je prevedla Agata Tomažič, ima 64 strani in jo dobite že za 2,99 € (mehka vezava). A kljub skromnemu obsegu in še skromnejši ceni kaže poudariti njeno bogato vsebino, ki jo še »ožlahtnita«, kakor so zapisali pri Sanjah, pripisa nekdanjega predsednika Milana Kučana in novinarja Branka Sobana.

Ker pa vidimo, da je vsaka polis neka skupnost in da je vsaka skupnost sestavljena zaradi nekega dobrega (kajti zaradi tega, kar se jim zdi dobro, vsi ljudje opravljajo vsa dejanja), je jasno, da vse [skupnosti] težijo k nekemu dobremu, a najbolj in k najpoglavitnejšemu dobremu izmed vseh teži tista skupnost, ki je med vsemi najpoglavitnejša in vključuje vse druge. To pa je skupnost, imenovana polis, oziroma politična skupnost.
S to ugotovitvijo je Aristotel začel svoje najpomembnejše ohranjeno politično delo, Politiko.

Pri založbi Studia Humanitatis je v Zeleni zbirki nedavno izšla knjiga Bogastvo narodov znamenitega škotskega ekonomista Adama Smitha. Knjigo je prevedel Bogan Gradišnik, Bernard Brščič, ki je prispeval spremno besedo, pa med drugim piše: »Kako po dobrih dvesto letih od nastanka brati Bogastvo narodov? Očitno je besedilo prestalo preizkus časa in preživelo različne interpretacije ter celo očitna potvarjanja. Po celovitem vrednotenju Smithove filozofije ugotovimo, da je ta ne samo liberalna v ekonomskem smislu, ampak je v političnem in moralnem smislu zaznamovana z močnim konservativnim pridihom. Z združitvijo obeh pozicij pridemo do paradigme konservativnega liberalizma, ki spoštuje pomen morale, tradicije, navad, običajev, kulture, ki so utelešeni v družinah, lokalnih skupnostih in religiji.