Slovenska knjiga

Po razlagi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika so žitja življenjepisi svetnikov, svetih ljudi v pravoslavnih deželah. V novi pesniški zbirki Ervina Fritza pa so pod naslovom Žitja zbrane zgodbe iz življenj navadnih ljudi, ki niso zato nič manj zanimive. Opisane so različne usode od povojnega časa do danes, vsaka po svoje je posebna, včasih presenetljiva, včasih tudi pretresljiva. Knjigo krasijo vrhunske ilustracije Jožeta Ciuhe, ki z njimi razkriva svoj pogled na pesmi.

Pri založbi Miš je izšel roman Izgubljeni gozd Zorana Šteinbauerja. To je intimna izpoved prvoosebnega pripovedovalca Karla, v kateri spremljamo njegovo življenje, predvsem pa njegovo dojemanje sveta od otroških in deških, posebno študentskih let (v semenišču) do trenutka, ko ga življenje (nemara prehitro in pregrobo) zbrusi v zrelega moža. Karel v treh delih romana prehodi tri pomembne etape človekovega samospraševanja: začne z naivno zaupljivostjo, ta se poruši do samih temeljev, na njih pa se – ne brez muke in dvomov – oblikujejo nova, zrelejša spoznanja, ki ne nihajo več ne v črno ne v belo skrajnost.

Pri založbi Modrijan izid domačega leposlovnega dela ni nekaj vsakdanjega, zato pa je vsako med bralce pospremljeno s toliko večjo pozornostjo, ne glede na to, kako obsežno je. Pravkar je izšla kratka zgodba Jedci rži, ki jo je napisala Aleksandra Kocmut, vsestranska knjižna ustvarjalka, ki je dejavna kot pesnica, pisateljica, prevajalka, recenzentka, urednica, lektorica in korektorica. Jedci rži so njen osmi samostojni knjižni projekt.

In kaj je Aleksandro Kocmut spodbudilo k temu, da je napisala to srhljivo zgodbo o Brinjčanih?

Izšel je Severni sij, posebna izdaja enega Jančarjevih najboljših in najbolj znanih literarnih del. Tretji roman Draga Jančarja letos dopolnjuje 28 let in doživlja čisto posebno čast – eno osrednjih mest v programu Evropske prestolnice kulture 2012. Pri Modrijanu, kjer so objavili tudi Jančarjeva zadnja dva romana, Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), je Severni sij zasijal še četrtič, v soboto, 14. januarja 2012, na otvoritveni dan Evropske prestolnice kulture, pa je v Mariboru zasijal čisto zares, kot veličasten svetlobni napis na Trgu Borisa Kidriča. Mesto Maribor bo namreč osvetljeno vsak dan tega leta, Jančarjev zemljevid pa bo sijal na osmih lokacijah – na eni izmed njih bo tudi napis To noč sem jo videl.

Na 27. slovenskem knjižnem sejmu, ki se je pravkar končal, seveda ni bilo mogoče videti 6000 knjižnih novosti, kot so, bržkone pomotoma, poročali številni mediji; njihovo število je bilo nekajkrat skromnejše, katere bodo pustile najmočnejšo sled, pa se bo šele pokazalo – v knjigarnah in knjižnicah. Po našem mnenju gre mednje prištevati nov roman Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela, ki ga je Študentska založba izdala prav v času knjižnega sejma. To je drugi roman tega pisatelja – prvi je že vsem znani Čefurji raus!, najbrž ena redkih pravih književnih uspešnic med izvirnimi romani v zadnjih letih –, recenzijo Aleša Debeljaka pa že lahko preberete na portalu AirBeletrina.

Čeprav dvomimo, da ste spregledali prednaročniško ponudbo največje slovenske založbe za nacionalno enciklopedijo v dveh knjigah Slovenika, naj vas tudi mi opozorimo na ta veliki slovenski književni in leksikalni projekt, ki je te dni zasedel kar precej centimetrov na policah slovenskih knjigarn. Tudi Modrijanove knjigarne, vsekakor, ki se tudi sicer trudi, da bi imela vedno in za vsakogar na voljo velike in nekoliko dražje knjige slovenskih založnikov.
Slovenika je enciklopedija, ki bo zadovoljila vse, ki se nikoli niso mogli odločiti za nakup Enciklopedije Slovenije (ES) – Slovenika je manj obsežna, cenejša in zato dostopnejša kupcem, prednost, ki jo ima danes, pa je, da je aktualnejša; zadnji zvezek ES je namreč izšel pred desetimi leti.

Če knjig ne kupujete predvsem zaradi vsebine, temveč vas k nakupu spodbudi nizka cena, imamo dobro novico za vas. V projektu »Knjige za vsakogar«, ki sta ga Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS zastavili leta 2010 v počastitev naslova svetovne prestolnice knjige Ljubljani in ga letos nadaljujeta, so izšle tri nove knjige – čitanke, ki so pravzaprav edine knjige v tem sklopu, ki bi jih lahko po pravici imenovali uspešnice. Lanske čitanke – Slavoja Žižka, Svetlane Makarovič in Borisa Pahorja – so bile namreč hitro razprodane, in ne dvomimo, da bodo tudi tri nove njihov uspeh ponovile, in to ceni navkljub, ki je zdaj nekoliko višja – 5 evrov.
Gre za čitanke z izborom iz del Draga Jančarja, Dušana Jovanoviča in Kajetana Koviča. Izdala jih je Cankarjeva založba, prepoznali pa jih boste po že znani likovni zasnovi, ki jo zaznamuje avtorjev obraz na naslovnici. Čitanke so na voljo tudi v naši spletni knjigarni, nakup vseh treh pa si lahko poenostavite s klikom na komplet.

KUD Apokalipsa je v zbirki Fraktal izdala zbirko kratkih zgodb Zverjad slovenske pisateljice, prevajalke in kolumnistke Maje Novak. Ker gre za drobno knjižico, ki jo utegnete v Modrijanovi knjigarni celo spregledati, povrh pa zato, ker so ponatisi ali nove izdaje domačega leposlovja precejšnja redkost, smo pisateljico prosili za kratek komentar ob izidu. Zapisala je naslednje:

»Med mojimi desetimi knjigami zbirka kratke proze Zverjad morda ni moja najljubša, je pa verjetno najboljša in gotovo vsebuje štiri moje najljubše kratke zgodbe. Prva, Maček, je bila tako rekoč prva, kar sem jih kdaj napisala; dolgo je trajalo, trudila sem se in trpela in splačalo se je. Kdor me pozna, bo uganil, da je zgodba malce avtobiografska.

Projekt »Knjige za vsakogar«, ki je zaživel ob imenovanju Ljubljane za svetovno prestolnico knjige 2010, je ponovno zajel sapo, tako da lahko v kratkem pričakujemo nov val zelo poceni knjig za veliiiiiiiiiiiiiiko kupcev. Prva knjiga je že tu – to je knjiga Svetlane Makarovič Berto, zajec langobardski, ki jo je ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Javne agencije za knjigo RS izdala mlada založba Arsem. Knjiga je tako rekoč učbeniškega formata, mehko vezana, cena pa je samo 5 €.

Pred kratkim je izšla nova slikanica Juri Muri po Sloveniji, ki jo podpisujeta Tone Pavček kot avtor besedila in Damijan Stepančič kot ilustrator. O tem, da se Pavček s svojim Jurijem Murijem odpravlja na potep po Sloveniji – z njim smo se že potepali po Afriki in potem še drugič po Afriki – se je dolgo šušljalo, zdaj sta končno prispela na cilj – pri založbi Miš, ki je v istem času med bralce pospremila še Pavčkovo interpretacijo medvedje ljubezenske zgodbe Romeo in Julija z ilustracijami Suzi Bricelj.