Po razlagi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika so žitja življenjepisi svetnikov, svetih ljudi v pravoslavnih deželah. V novi pesniški zbirki Ervina Fritza pa so pod naslovom Žitja zbrane zgodbe iz življenj navadnih ljudi, ki niso zato nič manj zanimive. Opisane so različne usode od povojnega časa do danes, vsaka po svoje je posebna, včasih presenetljiva, včasih tudi pretresljiva. Knjigo krasijo vrhunske ilustracije Jožeta Ciuhe, ki z njimi razkriva svoj pogled na pesmi.

Pri založbi Miš je izšel roman Izgubljeni gozd Zorana Šteinbauerja. To je intimna izpoved prvoosebnega pripovedovalca Karla, v kateri spremljamo njegovo življenje, predvsem pa njegovo dojemanje sveta od otroških in deških, posebno študentskih let (v semenišču) do trenutka, ko ga življenje (nemara prehitro in pregrobo) zbrusi v zrelega moža. Karel v treh delih romana prehodi tri pomembne etape človekovega samospraševanja: začne z naivno zaupljivostjo, ta se poruši do samih temeljev, na njih pa se – ne brez muke in dvomov – oblikujejo nova, zrelejša spoznanja, ki ne nihajo več ne v črno ne v belo skrajnost.

Pri založbi Modrijan izid domačega leposlovnega dela ni nekaj vsakdanjega, zato pa je vsako med bralce pospremljeno s toliko večjo pozornostjo, ne glede na to, kako obsežno je. Pravkar je izšla kratka zgodba Jedci rži, ki jo je napisala Aleksandra Kocmut, vsestranska knjižna ustvarjalka, ki je dejavna kot pesnica, pisateljica, prevajalka, recenzentka, urednica, lektorica in korektorica. Jedci rži so njen osmi samostojni knjižni projekt.

In kaj je Aleksandro Kocmut spodbudilo k temu, da je napisala to srhljivo zgodbo o Brinjčanih?

Izšel je Severni sij, posebna izdaja enega Jančarjevih najboljših in najbolj znanih literarnih del. Tretji roman Draga Jančarja letos dopolnjuje 28 let in doživlja čisto posebno čast – eno osrednjih mest v programu Evropske prestolnice kulture 2012. Pri Modrijanu, kjer so objavili tudi Jančarjeva zadnja dva romana, Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), je Severni sij zasijal še četrtič, v soboto, 14. januarja 2012, na otvoritveni dan Evropske prestolnice kulture, pa je v Mariboru zasijal čisto zares, kot veličasten svetlobni napis na Trgu Borisa Kidriča. Mesto Maribor bo namreč osvetljeno vsak dan tega leta, Jančarjev zemljevid pa bo sijal na osmih lokacijah – na eni izmed njih bo tudi napis To noč sem jo videl.

Čeprav dvomimo, da ste spregledali prednaročniško ponudbo največje slovenske založbe za nacionalno enciklopedijo v dveh knjigah Slovenika, naj vas tudi mi opozorimo na ta veliki slovenski književni in leksikalni projekt, ki je te dni zasedel kar precej centimetrov na policah slovenskih knjigarn. Tudi Modrijanove knjigarne, vsekakor, ki se tudi sicer trudi, da bi imela vedno in za vsakogar na voljo velike in nekoliko dražje knjige slovenskih založnikov.
Slovenika je enciklopedija, ki bo zadovoljila vse, ki se nikoli niso mogli odločiti za nakup Enciklopedije Slovenije (ES) – Slovenika je manj obsežna, cenejša in zato dostopnejša kupcem, prednost, ki jo ima danes, pa je, da je aktualnejša; zadnji zvezek ES je namreč izšel pred desetimi leti.