Danes, 7. februarja, na predvečer Prešernovega praznika, so v Ljubljani slovesno podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Letošnji izbor je bil naklonjen zlasti književnikom. Ena od nagrad za življenjsko delo je prvič po letu 2008, ko je bil nagrajen prevajalec Janez Gradišnik, spet pripadla književnemu ustvarjalcu, in sicer pesniku Miroslavu Košuti. »Verzno snovanje tržaškega pesnika Miroslava Košute se vključuje v splošno slovensko literarno dogajanje vse od leta 1963, ko je izšel njegov prvenec Morje brez obale. Napisal je mnogo pesniških zbirk tako za odrasle kot za otroke. Razmišljanje o bivanju človeka, občutje skrajne osamljenosti in iskanje življenjskega smisla so motivi, ki vključujejo Košutov pesniški opus znotraj modernizma. Ob opisanih literarnih težnjah so v njegovih verzih opazni še samosvoji postopki, zaznavni predvsem v nekaterih tematskih vozliščih, ki se vseskozi razvijajo in spreminjajo. Sunki upanja so vezani na mladostniška ljubezenska občutja, ki jih dopolnijo pomirjujoči prizori družinske intime, trenutki neutolažljive žalosti ob izgubi družinskega člana in zrela ljubezenska dinamika dveh življenjskih sopotnikov,« so med drugim zapisali v utemeljitvi.
Nagrado Prešernovega sklada sta prejela dva književna ustvarjalca: pisatelj Emil Filipčič ter ilustratorka in pisateljica Lila Prap.

Monografija Ciril Kosmač – Tisti pomladni dan je bil lep je posvečena stoti obletnici rojstva pisatelja, prevajalca, dramatika in urednika Cirila Kosmača (28. september 1910–28. januar 1980). Rodil se je na Slapu ob Idrijci in njegovo življenje so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo ter prva in druga svetovna vojna. Kljub temu da je, po razburkanem obdobju druge svetovne vojne, večino svojega življenja preživel v Ljubljani in Portorožu, bil svetovljan in poliglot, je snov za svojo pripovedno prozo črpal pretežno iz kmečkega okolja.

Andrej Predin, rojen v Mariboru, je študiral biologijo in v tem času eno leto študijsko preživel na univerzi Čengdu v provinci Sečuan na Kitajskem, kjer se je učil kitajskega jezika in kulture. Med študijem je nekaj časa poučeval biologijo na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Njegov prvenec Na zeleno vejo (2007) se je leta 2008 prebil med pet nominirancev za nagrado Večernica.
Predinov novi roman Učiteljice, ki je pravkar izšel pri Modrijanu, je na svojstven način povezan s prvencem.

Danes je pri založbi Modrijan izšel deveti roman Draga Jančarja – To noč sem jo videl. To je roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Pet oseb pripoveduje o njej, pa vsaka od njih tudi o sebi in razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo.

Pri založbi Modrijan je izšla tretja izdaja knjige slovenskega skladatelja, fotografa, alpinista in planinca ter literata Marijana Lipovška. Knjiga, ki je prvič izšla davnega leta 1962 (z naslovom Steze, skale in smučišča), drugič pa leta 1978 (Steze, smučišča in skale), nosi zdaj naslov Kje so tiste steze.
Lipovškova knjiga je klasična planinska literatura, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.