Strokovno

Založba Zavoda RS za šolstvo je pred kratkim izdala monografsko publikacijo Fleksibilni predmetnik – priložnost za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela šol. Knjiga je bila predstavljena tudi na strokovnem posvetu »Fleksibilni predmetnik in aktualni izzivi osnovne šole«, ki je bil konec septembra v Podčetrtku in katerega namen je bil preučiti, kako s fleksibilnim predmetnikom prispevati k učinkoviti zadovoljitvi aktualnih potreb in izzivov osnovne šole (dosežki osnovnošolcev na NPZ in v mednarodnih raziskavah) ter demonstrirati primere šolskih praks. Po spremembi Zakona o osnovni šoli (2007) je namreč fleksibilni predmetnik mogoče uvajati na vseh zainteresiranih osnovnih šolah. Zanimanje šol za uvajanje te novosti narašča iz leta v leto in fleksibilni (šolski) predmetnik je ponekod zaživel tudi v vsej vertikali.

Nemški biolog Andreas Weber (1967) je znan po zanimivih reportažah iz sveta zoologije, ki jih objavlja v (nemški) reviji GEO in v katerih približa bralcem mnoge redke, ogrožene in zanimive živalske vrste z različnih vetrov sveta. Ob tem je ostajalo bolj v ozadju, da je po izobrazbi tudi filozof. V njegovi izjemni knjigi Čuteča narava, ki je pravkar izšla v Modrijanovi zbirki Intermundia, tega ni mogoče več prezreti.
Čuteča narava. Človek, narava in revolucija znanosti o življenju je poskus drugačne, alternativne, celostne osvetlitve biološke znanosti, kot smo je vsi vajeni še izza šolskih klopi in izpred stoletij od njenih prvih porodnih krčev. Je pogumen osnutek nove znanosti o življenju, ki (po analogiji s fiziko) še čaka svojega Einsteina, da jo nadgradi iz (newton-)darvinskih temeljev.

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga V senci interneta. Knjiga nosi podnaslov Kako se osvoboditi kompulzivnega seksualnega vedenja na internetu in je prva knjiga o seksualni zasvojenosti na internetu, ki jo bo mogoče brati v slovenščini. Napisali so jo štirje ameriški strokovnjaki s področja zasvojenosti, med njimi Patrick Carnes, svetovno znan predavatelj, tako rekoč avtoriteta na področju zasvojenosti ter njenega zdravljenja, ki dela kot izvršni direktor programa Gentle Path Program v zdravstvenem centru Pine Grove Behavioral Health Center v Hattiesburgu (Misisipi, ZDA). Izčrpen predgovor h knjigi je napisal Peter Topić, naš strokovnjak na področju nekemičnih zasvojenosti in vodja skupin za pomoč zasvojenim s seksualnostjo.

Ali smo ljudje res zato ›krona stvarstva‹, ker nam je dan govor kot posebna lastnost, po kateri se razlikujemo od drugih bitij, ki na lestvicah življenja posedajo po klinih ›niže‹ od nas? Imamo res posebno srečo, da nam je bil vdihnjen dar jezika, s katerim si sporočamo fizične potrebe, si razlagamo ustroj sveta in spoznavamo razsežnosti duha?
Seveda ne. Ljudje nismo bajeslovna bitja. Spadamo v vrsto Homo sapiens, ki je v eonih svoje evolucije razvila povsem samosvoj nagon, prek katerega najlaže zadovoljujemo svojo potrebo po komunikaciji. To je nagon po jeziku oziroma govoru, ki obsega vse od najprimitivnejših džungelskih krikov do umnih čistopisnih razprav o tem, al' prav se piše kaψa ali kaſha.
Steven Pinker v svojem temeljnem delu Jezikovni nagon prikazuje mehanizme ›rojevanja‹ govora pri človeku in pojasnjuje evolucijski razvoj jezika.

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije (DAHŠ) je ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja pripravilo dvojno številko revije Keria – Studia Latina et Graeca. Kerio (v grščini ‘satovje’) je društvo ustanovilo že leta 1999 kot osrednjo slovensko revijo za vsa področja grških in latinskih študijev, pri izdaji najnovejše, kar 480 strani obsegajoče številke 12. letnika, pa je sodelovala tudi založba Modrijan.

Ker pa vidimo, da je vsaka polis neka skupnost in da je vsaka skupnost sestavljena zaradi nekega dobrega (kajti zaradi tega, kar se jim zdi dobro, vsi ljudje opravljajo vsa dejanja), je jasno, da vse [skupnosti] težijo k nekemu dobremu, a najbolj in k najpoglavitnejšemu dobremu izmed vseh teži tista skupnost, ki je med vsemi najpoglavitnejša in vključuje vse druge. To pa je skupnost, imenovana polis, oziroma politična skupnost.
S to ugotovitvijo je Aristotel začel svoje najpomembnejše ohranjeno politično delo, Politiko.

Odslej lahko tudi v Modrijanovi knjigarni za samo 50 evrov kupite komplet dveh knjig, v katerih je obravnavana slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 20. stoletja in ki se ju bodo še posebej razveselili študentje zgodovine. Knjiga Na stičišču svetov. Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja Petra Štiha in Vaska Simonitija, ki je bila pravkar prvič ponatisnjena, se ukvarja z obdobjem do konca 18. stoletja. Nanjo se navezuje knjiga Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja Petra Vodopivca, ki prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve.

Pri založbi Studia Humanitatis je v Zeleni zbirki nedavno izšla knjiga Bogastvo narodov znamenitega škotskega ekonomista Adama Smitha. Knjigo je prevedel Bogan Gradišnik, Bernard Brščič, ki je prispeval spremno besedo, pa med drugim piše: »Kako po dobrih dvesto letih od nastanka brati Bogastvo narodov? Očitno je besedilo prestalo preizkus časa in preživelo različne interpretacije ter celo očitna potvarjanja. Po celovitem vrednotenju Smithove filozofije ugotovimo, da je ta ne samo liberalna v ekonomskem smislu, ampak je v političnem in moralnem smislu zaznamovana z močnim konservativnim pridihom. Z združitvijo obeh pozicij pridemo do paradigme konservativnega liberalizma, ki spoštuje pomen morale, tradicije, navad, običajev, kulture, ki so utelešeni v družinah, lokalnih skupnostih in religiji.