Za otroke

Mnogo je očetov, ki bi za svoje sinove naredili vse, kar je v njihovi moči. Tudi napisali knjigo ...
A to je treba znati in moči – tako kot sloviti britanski pisatelj Salman Rushdie, ki je pred več kot dvajsetimi leti na prošnjo desetletnega sina Zafarja (rojen leta 1980), naj zanj napiše knjigo, ob branju katere bo lahko užival, odgovoril s knjigo Harun in Morje zgodb (Haroun and the Sea of Stories, 1990; prev. 1993). To je domiselna zgodba o otrokovi nalogi rešiti Morje zgodb pred onesnaženjem in uničenjem, ki grozi utišati očeta in za zmeraj prekiniti pripovedovanje zgodb.
Mlajši Rushdiejev sin Milan se je rodil leta 1999 in tudi zanj je oče napisal knjigo – Luka in Ogenj Življenja (Luka and the Fire of Life, 2010). Z mislijo na čas, v katerem sin odrašča, je navdih poiskal v videoigrah. Zgodba, tako kot v Harunu, oživi družino Kalifa, na misijo reševanja očeta pa se tokrat poda mladi junak Luka, Harunov brat.

Otroci ... Le kdo bi jih razumel? V kopeli se igrajo s plavajočimi račkami, v postelji se stisnejo k mehkemu plišastemu medvedku, neznansko si želijo kužka ali mucka (če ga še nimajo), a najbolj so zaljubljeni v – dinozavre.
Ankilozaver, apatozaver, brahiozaver, diplodok, stegozaver, igvanodon, protoceratops, psitakozaver, triceraptos, tiranozaver, ultrazaver, velociraptor ... Vsa ta strašna imena, ki se lomijo v ustih marsikaterega odraslega, so za male dinozavromane mala malica. Saj ni čudno, ko pa preberejo in natančno preštudirajo vse slikanice o dinozavrih, kar jih najdejo doma in pri prijateljih, v knjižnicah in v knjigarnah. Dinozavrov se nikoli ne naveličajo. O dinozavrih vse vedo.

Projekt »Knjige za vsakogar«, ki je zaživel ob imenovanju Ljubljane za svetovno prestolnico knjige 2010, je ponovno zajel sapo, tako da lahko v kratkem pričakujemo nov val zelo poceni knjig za veliiiiiiiiiiiiiiko kupcev. Prva knjiga je že tu – to je knjiga Svetlane Makarovič Berto, zajec langobardski, ki jo je ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Javne agencije za knjigo RS izdala mlada založba Arsem. Knjiga je tako rekoč učbeniškega formata, mehko vezana, cena pa je samo 5 €.

Pred kratkim je izšla nova slikanica Juri Muri po Sloveniji, ki jo podpisujeta Tone Pavček kot avtor besedila in Damijan Stepančič kot ilustrator. O tem, da se Pavček s svojim Jurijem Murijem odpravlja na potep po Sloveniji – z njim smo se že potepali po Afriki in potem še drugič po Afriki – se je dolgo šušljalo, zdaj sta končno prispela na cilj – pri založbi Miš, ki je v istem času med bralce pospremila še Pavčkovo interpretacijo medvedje ljubezenske zgodbe Romeo in Julija z ilustracijami Suzi Bricelj.

Kdo je izmaknil črnilo in si z njim okrasil oblačila, sezidal grad iz packarije, popackal ploščice v kopalnici z barvami, se s kdo ve čim namazal po obrazu? Otroci? Kaj še! Vse to je ušpičil škrat Packopat, malo pa mu je pomagala tudi škratulja Packulja.
V vsaki od sedmih pesmic Aleksandre Kocmut v knjižici-pobarvanki Škrat Packopat izvemo, kako nam packe in packanje lahko popestrita življenje. In ker je govora o packanju, knjiga vabi mlade bralce k soustvarjanju: nedokončane ilustracije –  nepobarvane ali pa tudi z manjkajočimi podrobnostmi – čakajo na prstke, barvice, čopiče, ki jih bodo dopolnili, bodisi tako, kot bi bilo všeč škratu Packopatu, bodisi po lastni zamisli.

Cathy Dunn je vedela: če starki ne bo dajala kovancev, jo bo čarovnica začarala v kuščarja. Ali v kozo. Ali pa v pajka, tako majčkenega, da jo bo mama pohodila. A nekega dne je vseeno sklenila, da ji ne da svojega centa – in še istega dne je dobila vročino.
Cathy je samo eden izmed mnogih otrok, ki so s starši prišli v New York, iskat boljše življenje. Tu imamo potem še gospoda Keplika, »vžigalkarja«, ki gradi mojstrovine iz vžigalic; pa Noreen Callahan, ki jo je sram delati v smrdljivi očetovi ribarnici; in poleg drugih celo posebnega Božička, ki obdaruje judovske otroke za njihov praznik!
Dvojezična izdaja knjige Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan, je zbirka nadvse prijetnih, magičnih zgodbic o imigrantskih družinah in njihovem vsakdanu, ki s pomočjo humorja in domišljije ni nikoli čisto navaden.

»Kaj pa bereš za lahko noč?« sem vprašala nekega malčka.
 Pa mi je odvrnil: »Nič!«
 »No, pa gotovo ti mamica bere?«
»Ne,« pravi.

In rodila se je zamisel o knjižnem molju.

Čas dneva, ko se odpravljamo spat, je poseben čas. Dnevni hrup in gneča ostaneta na drugi strani vrat, »zunanja« oblačila zamenja pižama, v ustih je prijeten okus po zobni pasti in v telesu prijetna utrujenost, ki jo bo kmalu omilil spanec. To pa je tudi popoln trenutek, da odpremo vrata v prav poseben svet, svet domišljije, v katerem je mogoče vse. Trdno sem prepričana, da otroci, ki tega sveta ne doživijo, otroci, h katerim pred spanjem ne pridejo škratki, vile, zmaji, dinozavri, gusarji, Pika Nogavička …, zamudijo nadvse pomemben del otroštva; celo tisti del, ki ga je morda najlaže ohraniti tudi v odraslosti, da nas pomiri, utolaži, razvedri, kadar to najbolj potrebujemo.

Andy Stanton je priljubljeni britanski mladinski pisatelj, ki je v sodelovanju z ilustratorjem Davidom Tazzymanom ustvaril serijo neskončno smešnih zgodb o gospodu Gnilcu. Dve, Gospod Gnilc in petični piškot ter Gravžarije gospoda Gnilca, sta že na voljo tudi v slovenščini; pred kratkim ju je v prevodu Boštjana Gorenca izdala založba Mladinska knjiga. Avtor je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Roalda Dahla za najbolj zabavno otroško knjigo. Obiščite tudi Gnilčeve spletne strani, kjer lahko spoznate avtorja in ga tudi kaj vprašate, lahko si ogledate slike in si jih prenesete na svoj računalnik ali pa zaigrate kakšno igrico.

Pri založbi Sanje je pravkar izšel roman Kradljivka knjig avstralskega pisatelja Markusa Zusaka (1975).

Roman Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas druge svetovne vojne, skozi oči smrti pripoveduje zgodbo o Liesel Meminger, ki živi v rejniški družini v bližini Münchna. Tam se znajde zato, ker njeno mater, komunistko, transportirajo v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo – precej srhljivi priročnik za grobarje. Ko se s pomočjo svojega rejniškega očeta nauči brati, knjige postanejo njena strast. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona pa krade knjige, ki jih nato med bombnimi napadi deli z drugimi. Tako ona kot okoliški prebivalci se vse bolj spreminjajo, tako zaradi vsebine knjig kot tudi grozot, ki se dogajajo okrog njih.

Pred kratkim smo lahko prebrali, da je leta 2009 na Slovenskem izšlo kar 1044 knjig za mladino in otroke. Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana jih je izbrala 725 ter jih predstavila v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig leta 2009, samo 342 knjig pa je ocenila kot vredne branja. Najboljšim je podelila »zlate hruške«.
Med založbe, ki izdajajo veliko ali morebiti celo preveč knjig za otroke in mladino, prav gotovo ni mogoče šteti založbe Modrijan. V programu leta 2009 ni bilo niti ene, leta 2010 pa šest; in pravkar je izšla še zadnja, slikanica Mala siva miška, ki jo je napisala Ana Koritnik, ilustrirala pa Maja Šubic.