Za starše

»Hočemo, da so naši otroci ne le telesno zdravi, temveč da se v njihovem življenju bohotijo prijateljstvo in ljubezen in plemenita dejanja. Hočemo, da so navdušeni nad učenjem in so se pripravljeni soočiti z izzivi. Hočemo, da so hvaležni za to, kar prejemajo od nas, vendar tudi ponosni na svoje dosežke. Hočemo, da odrastejo z zaupanjem v prihodnost, z veseljem do pustolovščin, z občutkom za pravičnost in s toliko poguma, da se bodo lahko ravnali po tem občutku. Hočemo, da so vzdržljivi ob ovirah in neuspehih, ki so del odraščanja. In hočemo, da bodo dobri starši, ko bo napočil čas za to. Gojimo tihe upe o tem, da bo kakovost njihovega življenja boljša kot kakovost našega, in goreče molimo, da bodo imeli vse naše odlike in le malo naših slabosti.

Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate – živali so lahko neverjetno barvite. In v tej knjigi so narisane in opisane mnoge živalske vrste, majhne in velike, napadalne in miroljubne, znane in manj znane, a vse živobarvne. Zakaj so tako različnih in tako živih barv? Kako jim njihovo perje, luske, oklepi in koža pomagajo preživeti? Od kod živalim barve? Kako nastanejo?

Franjo Frančič je za zgodbo O princu, ki mu je počilo srce, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan, lani prejel prvo nagrado na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji.
Zgodba je pretresljiva. Princ kmalu po rojstvu postane sirota – mati kraljica umre, oče kralj, ki se poroči z drugo žensko, nima časa zanj, mačehi pa je otrok odveč, saj ogroža njen položaj. 

Tanya Byron v knjigi Moj otrok po moje, ki je v prevodu Dore Mali izšla pri založbi Vale-Novak, opogumlja starše, da odkrijejo svoj način, kako prisluhniti otroku. Byronova ne pozna »porednih« otrok: s celostnim pristopom staršem pomaga, da poiščejo vzroke za malčkovo »porednost« in spremenijo svoje ravnanje. Knjiga Moj otrok po moje ne ponuja enotnega recepta, ampak opozorja na različne potrebe otrok in staršev.

Pri Modrijanu je izšla knjiga In s Tango smo trije Justina Richardsona in Petra Parnella. To je prisrčna slikanica za otroke, ki imajo radi pingvine. Zgodba je resnična: v živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku sta se leta 1998 našla in zaljubila pingvina Roy in Silo. Ko je njun skrbnik opazil, da sta v gnezdo položila kamen, posnemajoč druge pingvinje parčke, ki v gnezdih grejejo jajca in se pripravljajo na zarod, jima je sklenil pomagati.