Novice

Dewey je bil bržkone največji bralec med živalmi na svetu, saj je vse svoje dolgo mačje življenje preživel v mestni knjižnici. Knjižničarke knjižnice mesteca Spencer v ameriški državi Iowa so januarja pred štiriindvajsetimi leti v knjižnem nabiralniku našle prezeblega mucka in ga po Melvillu Deweyju, ameriškem učitelju in knjižničarju, ki je iznašel Deweyjevo decimalno klasifikacijo, poimenovale Dewey. Ta mala oranžna kepica je zrasla v velikega, dolgodlakega lepotca, ki je kar 19 let navduševal tako obiskovalce knjižnice kakor otroke in odrasle po vseh Združenih državah pa tudi na mnogih drugih koncih sveta. A vse lépo se nekega dne konča, in tako se je končalo tudi Deweyjevo življenje. Njegova smrt – o njej je poročalo 250 ameriških časopisov in celo nacionalna televizija – je njegovo skrbnico, ravnateljico knjižnice Vicki Myron, globoko pretresla. O Deweyju je napisala knjigo in mu tako postavila trajen spomenik, po knjigi pa naj bi nastal tudi film z Meryl Streep v glavni vlogi.
Ste tudi vi ljubitelj/-ica živali? Če ste tudi ljubitelj/-ica knjig, vas bo morda navdušila nagradna igra, ki jo je na svojem profilu na Facebooku objavila založba Modrijan.

Mumini lovijo komet (Muumi ja punainen pyrstötähti) je finska filmska pravljica za vse generacije. Komet iz vesolja bo padel na Zemljo čez 4 dni, 4 minute in 44 sekund, morda 4 sekunde kasneje. Le kaj bodo junaki storili?
Na film smo vas opozorili takoj, ko smo opazili napoved Kinodvora. Premiera je bila 11. februarja, predstav je še veliko, zadnja napovedana pa je 26. februarja. Kot obljubljajo v Kinodvoru, si bo mogoče pustolovščino Mumintrola in prijateljev ogledati tudi v marcu.

Če ste se Valentinu že privadili in tega dne, 14. februarja, obdarujete, z izbiranjem daril gotovo nimate težav, tudi če za svoje drage ne kupujete sladkarij. Svežih in dobrih knjig o ljubezni je namreč vedno dovolj, poleg vseh drugih dobrih plati pa imajo še to prednost, da ne redijo, ne glede na to, kako obsežne so.
V Modrijanovi knjigarni vas te dni pričakujemo z izborom najboljših knjig, primernih za Valentinovo branje.

Prešernovo nagrado 2012 za književnost je prejel pisatelj in pesnik Jože Snoj za življenjski opus. Nagrado Prešernovega sklada za književnost je prejel pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic za roman Koliko si moja?.

Nihče ne trdi, da mora bralec, ki ve, kaj je dobra literatura, in ne izgublja časa s plehko vsebino, brati le debele knjige na petsto in več straneh. Ameriški pisatelji sicer radi pišejo debele romane, tudi Philip Roth je med njimi, a nekaterim, še posebno pa Rothu, gredo prav dobro od rok tudi kratka dela, ki bi jim že težko rekli romani.
Philipa Rotha največ bralcev pozna po zajetnih romanih Človeški madež (po tem je bil posnet tudi film) in Ameriška pastorala; za oba je pisatelj prejel prestižne literarne nagrade, za drugega celo Pulitzerjevo (1998), in oba sta prevedena v slovenščino. Za Rothova zrelejša leta pa so značilni kratki romani. V zadnjih šestih letih je napisal štiri take romane, in prav vsi dokazujejo, da Rothu ne zmanjkuje idej, čeprav je seznam njegovih romanov že presegel število trideset in čeprav bo pisatelj zdaj zdaj dopolnil osemdeset let.

Šansonjerka in igralka Vita Mavrič je začela svojo glasbeno-gledališko kariero na odrskih deskah ljubljanskega Mestnega gledališča leta 1987. Istega leta je izdala tudi svojo prvo kaseto z naslovom »Pesem je ženska«. Nadaljevala je s koncerti, muzikali, recitali, leta 1992 pa je za avtorski glasbeno-gledališki projekt Ježkovih šansonov »Ne smejte se, umrl je klovn« prejela Župančičevo nagrado. Je ustanoviteljica ljubljanskega Café Teatra in snovalka mednarodnega glasbenega festivala šansonov »La Vie en Rose«.

Vendar ne tako, kot ste morebiti pomislili. Govorimo o knjigi, in razveseljivo je, da so naši kupci na vrh seznama prodaje v Modrijanovi knjigarni tokrat potisnili leposlovno knjigo – Zgodbe o ljubezni in seksu popularnega češkega pisatelja Michala Viewegha, ki bo 31. marca letos dopolnil 50 let. Po mnenju Nives Vidrih, ene naših največjih poznavalk sodobne češke književnosti, ki je Vieweghove zgodbe zbrala iz dveh zbirk, Zgodb o zakonu in seksu (1999) in Zgodb o ljubezni (2009), in jih prevedla, je prav kratka zgodba literarna oblika, v kateri je Viewegh, pri nas doslej znan le po romanih, najmočnejši. Zgodbe o ljubezni in seksu, ki so lani izšle pri Modrijanu, pa utegnejo biti še privlačnejše februarja, ko boste iskali primerno darilo za valentinovo. Naj vas spomnimo, da lahko med dvema različnima naslovnicama – na obeh je ljubezenski par Egona Schieleja – zanesljivo izbirate samo v Modrijanovi knjigarni, tudi prek spleta.

Francozi so z nagrado Deux Magots pravkar počastili še enega francoskega pisatelja, in to je tudi zadnja nagrada, ki smo jo napovedali januarja. Februar bo skromnejši, saj razen španskih nagrad Primavera in Planeta-Casa de America v svetu nismo zabeležili drugih pomembnejših podelitev. Je pa res, da sta obe omenjeni nagradi, kot tudi nekaj drugih za špansko pišoče avtorje, zelo visoki – prva prinaša zmagovalcu 200.000 evrov, druga pa 200.000 ameriških dolarjev. Spomnimo, da je nagrado Planeta-Casa de America lani dobil čilski pisatelj Antonio Skármeta, čigar roman Pesnikova svatba je konec leta 2011 izšel v Modrijanovi zbirki Bralec.

Vsaka podelitev prevajalske nagrade ali priznanja v Sloveniji je velik dogodek, če pomislimo na to, koliko prevodov na leto izide. Zelo malo jih je zares vrhunskih, a vseeno več, kot je zanje razpisanih nagrad. Vrhunski prevajalci se lahko nadejajo zgolj Sovretove nagrade, a ta je za enega samega prevajalca ali kvečjemu za dva na leto. Društvo slovenskih književnih prevajalcev poskrbi še za mlade prevajalce – vsako leto na knjižnem sejmu podeli priznanje mlademu prevajalcu in mu tako dá dobro popotnico za naprej. Zato je nagrada ESASI, ki jo podeljuje Špansko veleposlaništvo v Sloveniji, vredna toliko večje pozornosti, četudi gre za prevajanje iz enega samega jezika, iz španščine.

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je neprofitna, nevladna in nepolitična – nacionalna invalidska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1983. Vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, Športno društvo cerebralne paralize »Žarek« ter Sončkov klub. V društva je vključenih več kot 4000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev.
Zveza Sonček kot nacionalna reprezentativna invalidska organizacija zastopa poenotena stališča društev, se dogovarja o skupnih nalogah z ostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami v svetu.