Novice

Intermundia je latinski izraz za ›medsvetja‹ (gr. μετακόσμια). V filozofiji starih Grkov in Rimljanov so bili to »vesoljski prostori med nebesnimi telesi, v katerih po Epikurjevem nauku večno živijo blaženi bogovi, ki jih ne zanimajo nesreče tega sveta«.
Pred skoraj petimi leti je pod tem imenom začela pri založbi Modrijan izhajati poljudnoznanstvena knjižna zbirka, namenjena zahtevnejšim bralcem – tistim, ki od knjige pričakujejo več, kot obljublja zgolj njen naslov ali reklamno geslo. Najpomembnejša značilnost teh knjig je interdisciplinarnost, saj probleme obravnavajo z vključevanjem različnih vidikov, pristopov, idej. A to ne pomeni povezovanja česarkoli in za vsako ceno: knjiga mora bralcem postreči z znanjem, ki je spoj najboljšega, kar premorejo različni svetovi človekovega védenja.

Nagrado za najboljši azijski roman, znano tudi kot »azijski booker«, je v petem letu podeljevanja prejela ženska, in to južnokorejska pisateljica Kjung-suk Šin, rojena leta 1963, za roman 엄마를 부탁해 (na sliki). Please Look After Mom, kot se njegov naslov glasi v angleškem prevodu (nagrada zanj je pripadla ameriški prevajalki Chi-Young), je njen predzadnji roman, a očitno najuspešnejši doslej in preveden v največ jezikov. Pisateljica je sicer ena najbolj priljubljenih in nagrajevanih južnokorejskih avtoric, zato nagrada kljub temu, da so bili med finalisti tudi Indijec Amitav Ghosh (ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji), Japonka Banana Jošimoto in Kitajec Yan Lianke, ni presenečenje.

Bliža se še en spomladanski praznik – velika noč. Na tak ali drugačen način ga praznujemo vsi, saj je velikonočni ponedeljek – letos je to 9. april – tudi dela prost dan. Ta je dobrodošel ne le zaposlenim, ki si tako malce skrajšajo delovni teden, temveč tudi otrokom in celim družinam, še posebej, če je po počitnicah ostal še kak evro za počitek na obali ali celo na smučišču.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Sestavljata ga velikonočno tridnevje – veliki četrtek, veliki petek in velika sobota – in velika noč (nedelja in ponedeljek), vsak od teh dni pa ima svoj pomen. Vrhunec praznika je v nedeljo, ko se verniki spominjajo vstajenja Kristusa od mrtvih. Toda v praznovanju velike noči nikakor ni mogoče iskati zgolj krščansko simboliko, velika noč, ki jo praznujejo na vseh celinah, je namreč za mnogo ljudi predvsem praznik pomladi.
Kaj pa vam pomeni velika noč in kako dobro poznate izvor velikonočnega praznovanja?

Kakor menda obstajajo ženske, ki se nikoli ne morejo upreti novim čeveljcem ali pa torbicam, zagotovo obstajajo tudi ljudje, ki ne morejo brez knjig. Na srečo pa so knjige mnogo cenejše in njihova kakovost se običajno ne odraža v cenah (kar nesporno velja za čevlje in torbice), zato je mogoče marsikatero odlično knjigo kupiti celo za drobiž.
V Modrijanovi knjigarni, ki je edina knjigarna v Sloveniji, kjer je mogoče dobiti tudi starejše knjige založbe Modrijan, je vedno na voljo kakšna odlična knjiga za najboljše bralke in bralce, a plitve žepe.

Edith Pearlman. Nikoli slišali? Pa prisluhnite zdaj. 8. marca, na mednarodni dan žena, je Nacionalno združenje književnih kritikov (National Book Critics Circle, NBCC) v ZDA izbralo najboljše knjige, ki so leta 2011 izšle v angleškem jeziku. Ta nagrada je med številnimi ameriškimi književnimi nagradami gotovo ena najbolj zaželenih – le kateri pisec, najsi »lepe knjige« ali pa biografije, eseja, stvarne knjige, ne bi bil ponosen na priznanje, ki ga podeljujejo književni kritiki? Pravilnost njihovega izbora navadno potrdijo še nagrade, ki jih v ZDA in drugih angleško govorečih državah podelijo pozneje, in priložnost, da se prepričamo o tem, bo kmalu – 16. aprila bodo v ZDA objavili dobitnike in finaliste Pulitzerjeve nagrade.

Če poznate Modrijanovo knjigarno, že veste, da vas v naših velikih izložbenih oknih pogosto pričaka kakšno presenečenje. Kadar postavljamo izložbe, k sodelovanju večkrat povabimo likovne pa tudi druge ustvarjalce, da nam s svojimi umetniškimi izdelki ali pa čisto praktičnimi uporabnimi predmeti ozaljšajo izložbo. Zato se knjige pri nas dobro počutijo. Če jim le ni treba predolgo čemeti na policah, čakajoč na branja željne kupce ...
V prvem spomladanskem mesecu si boste v desnem izložbenem oknu lahko ogledovali veliki platni akademske slikarke Barbare Kastelec. Gotovo jo poznate – to je tista slikarka, ob katere umetninah se vam lahko pocedijo sline (uvodna sličica je detajl njene slike Hot and bitter). Zakaj, pojasnjuje umetnostna zgodovinarka, kritičarka dr. Nadja Gnamuš.

Ne boste verjeli: knjiga Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini! In to kljub temu, da smo imeli februarja Prešernov dan, valentinovo in pust, pa še hud mraz za povrh, ob katerem bi pričakovali, da bi šle najboljše v prodajo knjige o pletenju ali pa o kuhanem vinu. Morebiti pa je Modrijanova nova knjiga zbranih žaljivk, zmerljivk in zbadljivk vžgala zato, ker smo dobili novo vlado, ki nam je pri priči ukinila ministrstvo za kulturo … A ta knjiga vam bo prišla prav tudi potem, ko nam ga bodo vrnili.

Fernando Fernández-Savater Martín, krajše samo Fernando Savater, je novi literarni zmagovalec v Španiji. Prejel je namreč literarno nagrado Primavera, ki jo od leta 1997 vsako leto za še neobjavljen roman v španščini podeljujeta založba Espasa in Ámbito Cultural. Espasa je članica ogromne založniške skupine Planeta, zato ni čudno, da je vrednost nagrade tako visoka, 200.000 evrov (drugouvrščeni, finalist, se mora »potolažiti« s 30 tisočaki, vendar letos te nagrade ni bilo); ta skupina namreč podeljuje tudi 601.000 evrov vredno nagrado Planeta.
Roman Los invitados de la princesa (»Princesini gostje«), ki je Savaterju prinesel to prestižno nagrado, je žirija izbrala izmed 454 besedil, samo iz Španije jih je bilo 275.

Temple Grandin se je rodila 29. avgusta 1947 v Bostonu v ZDA. Pri treh letih, ko še vedno ni spregovorila, so ji zdravniki diagnosticirali avtizem. Po uspešni govorni terapiji je pri štirih letih začela govoriti, nato je kljub avtizmu dokončala šolanje, diplomirala iz psihologije ter magistrirala in doktorirala iz etologije. Objavila je številne članke o avtizmu in Aspergerjevem sindromu ter o vedenju živali in izdala več knjig, med katerimi sta najpomembnejši Govorica živali (Animals in Translation) in Živali nas človečijo. V prvi je razložila, kako ji je prav avtizem pomagal pri razvozlavanju živalskega obnašanja, druga, Živali nas človečijo, ki bo konec marca izšla pri založbi Modrijan, pa je prikaz položaja živali v sodobni družbi – živali kot družinskih članov ali kot členov v predelovalni industriji.

Pri založbi Mladinska knjiga je izšel roman No in jaz zelo uspešne francoske pisateljice Delphine de Vigan (1966). To je njen prvi (in zelo verjetno zadnji) roman, ki je dočakal slovenski prevod, kar ob dejstvu, da je francosko romanopisje pri slovenskih bralcih pa tudi literarnih kritikih nekakšna »temna lisa«, sploh ne preseneča. Razmerje med prevodi anglosaških in francoskih romanov je namreč na slovenskem trgu močno porušeno v prid prvih – po nedavno objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2010 pri nas izdanih kar 256 romanov, prevedenih iz angleščine, pa samo 28 francoskih romanov. In pravi čudež je, če se kdaj med najbolj iskanimi v knjižnicah ali pa najbolje prodajanimi v knjigarnah znajde kakovosten francoski roman.