Ali ste vedeli ...

Maja bo podeljenih nekaj več nagrad kot aprila, vendar bomo v tejle novici podrobneje predstavili samo dve, nagrado Independenta in nagrado Orange. Obe podeljujejo za roman v angleškem jeziku, prvo za prevod in drugo za izvirni roman; nagradi imata na svojem seznamu po 16 nagrajencev, natančneje: prva 16 pisateljev in druga 16 pisateljic.
Independent je britanski časnik, ki izhaja v Londonu od leta 1986 in spada med najmlajše britanske dnevnike; zdaj je v lasti ruskega mogotca in enega najbogatejših ljudi na svetu Aleksandra Lebedjeva. Nagrado za najboljši tuji roman, preveden v angleščino, časnik podeljuje od leta 1990 (s premorom v letih 1996–2001), njena finančna vrednost pa je 10.000 funtov, ki si jih pravično razdelita avtor in prevajalec. Prvi nagrajeni avtor je bil Turek Orhan Pamuk (1990), sledili so Čeh Milan Kundera, Belgijec Simon Leys, Portugalec José Saramago, Vietnamec Bao Ninh, Nemec Gert Hofmann ... Lani jo je dobil Peruanec Santiago Roncagliolo. Zanimivo je, da doslej ni bila nagrajena niti ena pisateljica, čeprav so angleško pišoče avtorice sicer pri literarnih nagradah zelo uspešne.

Ali ste vedeli, da bomo v Miltonovem velikem epu Izgubljeni raj kmalu uživali v kinematografih? Filmska ekipa je seveda mogočna kot Miltonov ep, zato omenimo le režiserja Alexa Proyasa ter igralce Bradleyja Cooperja (Lucifer), Camillo Belle (Eva), Diega Bonita (Adam), Benjamina Walkerja (Mihael), Dominica Purcella, Rufusa Sewella in Caseyja Afflecka. Snemali bodo v Avstraliji, Kanadi in Veliki Britaniji. Ustvarjalci obljubljajo čudovito filmsko izkušnjo, ki jo seveda omogoča tudi neverjeten napredek filmske tehnologije zadnjih let. Zgodba je vendar postavljena v Nebesa, v Pekel in Raj. Lucifer pa naj bi bil lik, kakršnega nismo videli še v nobenem filmu doslej.
Film, o katerem se govori že nekaj let in naj bi bil na ogled že leta 2013, nastaja na podlagi ene najpomembnejših epskih pesnitev v zgodovini – Izgubljenega raja angleškega humanista Johna Miltona, od čigar rojstva je pred tremi leti minilo okroglo 400 let.

Ko je T. C. Boyle kupil hišo v Kaliforniji in se preselil tja, je kmalu spoznal, da je skupaj s hišo kupil tudi duha. Le da to ni bil klasični duh, ki bi trkal po stenah ali rožljal z verigami; to je bil duh, ki je pisatelja spodbudil, da je o njem napisal knjigo.
T. C. Boyle je podlegel duhu Franka Lloyda Wrighta. Ali ste vedeli, da ta ameriški pisatelj, avtor romana Ženske, ki je pred kratkim izšel v Modrijanovi zbirki Poteze, živi v hiši, ki jo je zasnoval ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright? Hiša – imenuje se hiša Georgea C. Stewarta – stoji v mestu Montecito, okoli 30 kilometrov severno od Los Angelesa, in je prva, ki jo je Wright v svojem slavnem prerijskem slogu postavil v Kaliforniji. Zgrajena je bila leta 1909. T. C. Boyle, ki se je vanjo preselil pred šestnajstimi leti, je njen šesti lastnik.

Eden od dogodkov v Modrijanovi knjigarni v času Knjigokupa je bil pogovor z Zoranom Benčičem, avtorjem romana Psi brezčasja, ki je spomladi izšel v Modrijanovi zbirki Bralec. Benčičev kriminalni roman je požel zelo dobre recenzije in navdušenje številnih bralcev, ki cenijo nekoliko »tršo« literaturo.
Tisti izmed njih, ki so se udeležili srečanja v naši knjigarni, pa dobro vedo, da je Zoran Benčič tudi glasbenik. Še več: je vodja, pevec in avtor skladb znane velenjske rockovske skupine Res Nullius, ki je poleti izdala svoj sedmi album – Prekletih bazar. Novi cede je bil tudi Benčičevo darilo vsem, ki so obisk Modrijanove knjigarne začinili še z nakupom romana Psi brezčasja. Z avtogramom, seveda!

V petek, 7. oktobra 2011, ob 11. uri bo razglasitev Nobelove nagrade za mir za leto 2011. Lani jo je dobil kitajski borec za človekove pravice Liu Xiaobo, seveda v odsotnosti, saj na Kitajskem kot oporečnik prestaja zaporno kazen, leto prej pa ameriški predsednik Barack Obama.
Nobelovo nagrado za mir podeljujejo od leta 1901 za izjemne dosežke in prizadevanje na področju miru in človekovih pravic; prva dobitnika sta bila Henry Dunant, ustanovitelj Rdečega križa, in mirovnik Frédéric Passy. Nagrajenca izbere petčlanski komite, ki ga določi norveški parlament v Oslu (storting). Do leta 2010 je bila Nobelova nagrada za mir podeljena 91-krat, 19-krat nagrajenca ni bilo, in to zlasti v letih svetovnih vojn, nazadnje pa nobelovca niso izbrali leta 1972.

Na odru Prešernovega gledališča Kranj je bila v petek, 16. septembra 2011, prva predstava Proti severnemu vetru. Seveda, gre za uprizoritev po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Daniela Glattauerja. Lani sta v prevodu Neže Božič pri nas izšli kar dve njegovi uspešnici, poleg navedene (na sliki je detajl naslovnice) tudi Vsakih sedem valov, Cankarjeva založba pa je avtorja v začetku tega leta gostila v Sloveniji.
Zgodba romana Proti severnemu vetru se začne naključno, s tipkarsko napako.

»Ne glejte poročil, berite Ibsena,«, je zapisal Andraž Gombač v 7. Valu (12. 8. 2011) po tistem, ko je ugotovil, da je slovenski knjižni trg prav pred kratkim postal bogatejši za več tisoč izvodov klasičnih dramskih besedil, kot so Ibsenovi Stebri družbe pa Gogoljev Revizor in Za narodov blagor Ivana Cankarja. »Nekaj se dogaja, drži, se je izkazalo nekaj klikov kasneje: obe drami, tako Stebri družbe kakor Revizor, bosta prihodnje leto na maturi iz slovenščine, ob njiju pa se bo mladež poglabljala še v sorodni, sprevrženo družbo razgaljajoči igri, Cankarjevo Za narodov blagor (1901) in Möderndorferjevo Limonado slovenico (1999). Zato novi in novi prevodi, zato tisoči in tisoči izvodov.«

... vabi Društvo slovenskih pisateljev na tradicionalne, letos že šestnajste Slovenske dneve knjige – knjižni sejem z bogatim spremljevalnim programom, ki bo od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila v srcu Ljubljane, knjižna praznovanja pa bodo tudi po drugih slovenskih mestih – v Novem mestu, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Otvoritev v Ljubljani bo v ponedeljek, 18. aprila 2011, ob 11. uri pred Mestno hišo, slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk.
Letošnja poslanica Milana Jesiha, predsednika Društva slovenskih pisateljev, se glasi:
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo.

Letos se niz spomladanskih praznikov začenja nekoliko pozneje. Pustovali bomo šele 8. marca, veliko noč pa praznovali že globoko v pomlad, šele proti koncu aprila.
Ali ste vedeli, da se velika noč, največji in najstarejši krščanski praznik ter hkrati tudi pomladni praznik, »biblično naslanja na starejše praznovanje pashe, ki jo Judje praznujejo marca in aprila (mesec nisan) kot spomin na rešitev Izraelcev iz faraonskega zasužnjenja v Egiptu? Čeprav so cerkveni voditelji kasneje oba praznika iz razumljivih razlogov ločili, velika noč ne glede na premični datum vedno nastopa spomladi.«
To smo povzeli iz velike knjige Damjana J. Ovsca Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, ki jo je lani, malo pred veliko nočjo, objavila založba Modrijan. V tej imenitni knjigi je mogoče najti odgovore še na tisoče drugih vprašanj, ki zadevajo pomlad in zlasti veliko noč.

Ali ste vedeli, da je ameriški pisatelj Aleksandar Hemon pred nedavnim pri ameriški založbi Dalkey Archive Press, specializirani za izdajanje manj znanih del in književnosti, izdal že drugo antologijo evropske kratke proze, naslovljeno Best European Fiction? Predgovor je napisal znameniti irski pisatelj Colum McCann. V tej zajetni, več kot 500 strani obsegajoči knjigi z letnico 2011 je izpostavljenih 35 evropskih avtorjev. Slovenijo zastopa Drago Jančar z zgodbo Prerokba (The Prophecy), ki je bila v slovenščini zadnjič objavljena leta 2009, in to v samostojni knjižici pri založbi Modrijan, skupaj s še šestimi Jančarjevimi novelami. Več o Hemonovi antologiji preberite na spletnih straneh založbe, kjer so objavljeni tudi intervjuji z izbranimi avtorji.