Sodelujte

... ni pomembno, v katerem zaporedju. Če ste roman že brali, nikar ne odmahnite, češ, saj že vse vem, čemu bi gledal še film. In če si kanite ogledati film, nikar ne odmahnite, češ, film pove vse, čemu bi še bral knjigo. Ob marsikaterem filmu in marsikaterem romanu je to povsem sprejemljivo, še posebej, če si nočemo pokvariti vtisa o enem ali drugem. Včasih se zdi film boljši od romana, večinoma je nasprotno ali pa to zavisi od tega, kaj naredimo prej – preberemo roman ali si ogledamo film.
Film Muharjenje v Jemnu spada med filmske umetnine, ki po branju literarne predloge ne morejo razočarati. Dovolj zgovorno je že režiserjevo ime – Lasse Hallström (roj. 1946) pač ni režiser, ki bi gledalce pustil na cedilu. Kdor si je ogledal njegove Ladijske novice, film, posnet po istoimenskem romanu Annie Proulx – prevod v slovenščino je nastal osem let pozneje kot film –, ve, da zmore švedski režiser iz romaneskne predloge narediti povsem enakovredno filmsko umetnino.

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic pri nas zaznamuje tudi objava seznama desetih slovenskih pisateljev, ki so po mnenju žirije za Delovo nagrado Kresnik v minulem letu napisali tako dober roman, da smejo upati na nagrado, sicer ne več edino za roman v našem prostoru pa tudi ne več najbolj bogato, zato pa najstarejšo in najuglednejšo. Žirija, letos z novim članstvom – literarno zgodovinarko dr. Alojzijo Zupan Sosič, literarno kritičarko Tino Vrščaj, Delovim literarnim kritikom in novinarjem Igorjem Bratožem in Delovo novinarko Valentino Plahuta Simčič – a pod »starim« predsednikom dr. Miranom Hladnikom, je svojo prvo odločitev sporočila dan pozneje, kot smo pričakovali – 24. aprila.

Dewey je bil bržkone največji bralec med živalmi na svetu, saj je vse svoje dolgo mačje življenje preživel v mestni knjižnici. Knjižničarke knjižnice mesteca Spencer v ameriški državi Iowa so januarja pred štiriindvajsetimi leti v knjižnem nabiralniku našle prezeblega mucka in ga po Melvillu Deweyju, ameriškem učitelju in knjižničarju, ki je iznašel Deweyjevo decimalno klasifikacijo, poimenovale Dewey. Ta mala oranžna kepica je zrasla v velikega, dolgodlakega lepotca, ki je kar 19 let navduševal tako obiskovalce knjižnice kakor otroke in odrasle po vseh Združenih državah pa tudi na mnogih drugih koncih sveta. A vse lépo se nekega dne konča, in tako se je končalo tudi Deweyjevo življenje. Njegova smrt – o njej je poročalo 250 ameriških časopisov in celo nacionalna televizija – je njegovo skrbnico, ravnateljico knjižnice Vicki Myron, globoko pretresla. O Deweyju je napisala knjigo in mu tako postavila trajen spomenik, po knjigi pa naj bi nastal tudi film z Meryl Streep v glavni vlogi.
Ste tudi vi ljubitelj/-ica živali? Če ste tudi ljubitelj/-ica knjig, vas bo morda navdušila nagradna igra, ki jo je na svojem profilu na Facebooku objavila založba Modrijan.

Čas za pošiljanje nagradnega gesla križanke iz zadnje številke časopisa Modrijan se je nepreklicno iztekel, knjige čakajo na izžrebance, in to ne kakršnekoli – založba Modrijan izžrebane reševalce nagradi s knjižnimi novostmi leta.
 V branje Vrtinca seznamov, zadnje od treh veličastnih literarno-umetnostnih monografij italijanskega misleca Umberta Eca, ki bo 5. januarja dopolnil osemdeset let, se bo »zavrtela« Nataša Damjanovič iz Novega mesta.

V enajsti številki Modrijanovega časopisa Modrijan najdete na strani 19, kjer prevajalka Lili Potpara predstavlja nekaj svojih najnovejših prevodov, nagradno e-vprašanje, povezano z romanom Sare Gruen Voda za slone. Kako se imenuje cirkus, ki se mu v romanu Voda za slone pridruži mladi Jacob? Vprašanje ni bilo težko niti za tiste, ki niso brali romana – Svetovna senzacija bratov Benzini.

Če ste med bralci nove, enajste številke časopisa Modrijan, je nikar ne odložite, ne da bi prebrali predstavitev knjig na 19. strani. Predstavlja jih Lili Potpara, ena naših najbolj vsestranskih prevajalk iz angleščine. Ne ustraši se še tako zahtevnega prevoda, naj gre za vrhunsko leposlovje ali strokovno besedilo, z enakim zadovoljstvom kot priročnik za srečno življenje pa bo v slovenski jezik prelila tudi kriminalni ali ljubezenski roman. »Ni pomembno, za kakšno literaturo gre,« pravi, »pomembno je, da mi je všeč.« Zato vsako delo skrbno prebere, preden se odloči za prevajanje.

Knjigokup 2011 je zdaj pod streho in Modrijanova knjigarna je prevzela svojo običajno podobo. A za tri »knjigokupce«, ki so izpolnili vprašalnik za nagradno žrebanje ter nam zaupali, kje in kako so izvedeli za Knjigokup, se res dober knjižni nakup šele začne. Žreb, ki  smo ga danes v popoldanskih urah opravili v Modrijanovi knjigarni, jim je namreč priskrbel darilno kartico BRALEC kupuje ceneje. Prvoizžrebani si bo lahko v naši knjigarni naložil knjig in drugih izdelkov v ponudbi za 150 €, drugi za 100 € in tretji za 50 €. Naštejmo trojico po vrsti: 1) Iztok Jamšek, Sava; 2) Božena Dirjec, Ljubljana; 3) Tina Sočan, Ljubljana. Čestitamo in na svidenje kmalu v Modrijanovi knjigarni.

Če boste v času Knjigokupa obiskali Modrijanovo knjigarno, imate možnost sodelovati v nagradnem žrebanju. Edini pogoj za sodelovanje je, da odgovorite na vprašanje na nagradnem kuponu, ki ga dobite v knjigarni, in vpišete zahtevane podatke. Kupon nato odvržete v posebej označeno skrinjico. Sodelujete lahko večkrat, vendar ob enem obisku le z enim kuponom. Pridite torej večkrat!
Žrebali bomo po zaključku Knjigokupa, v ponedeljek, 17. oktobra 2011. Nagrade so zelo privlačne: trije izžrebanci prejmejo našo kartico ugodnosti BRALEC kupuje ceneje, na katero bomo naložili znesek v višini 150, 100 oziroma 50 €. Ta denar bo mogoče unovčiti kadarkoli in za kakršenkoli nakup v Modrijanovi knjigarni (lahko tudi na založbi Modrijan, vendar le ob nakupu Modrijanovih knjig).

V začetku junija smo vas v Modrijanovo knjigarno povabili k ogledu in nakupu knjig o filmu, ki smo jih izpostavili ob deseti obletnici založbe UMco, osemdesetletnici predvajanja prvega slovenskega celovečernega filma ter izidu knjige Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010. Povabili smo vas tudi k ugibanju, iz katerih filmov so prizori, upodobljeni na fotografijah, izžrebancu pa namenili privlačno nagrado – Filmografijo.

Ob osemdesetletnici predvajanja prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga ter ob izidu knjige Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010, ki je izšla v sodelovanju založbe UMco in Slovenske kinoteke, bomo v Modrijanovi knjigarni pripravili pogovor, ki se bo posvetil razmerju med filmsko in besedno umetnostjo.
Vprašanja se ponujajo kar sama. Ali je slovenska književnost plodno ali zaviralno vplivala na razvoj slovenske kinematografije? Ali sta knjižna in filmska kultura tekom zgodovine stopali v opozicijska ali solidarnostna razmerja? Kaj pomeni posneti film na podlagi literarnega dela? Je scenaristu in režiserju res lažje posneti filmsko adaptacijo literarnega dela? Se filmski junaki v adaptacijah v čemerkoli razlikujejo od tistih v filmih po izvirnih scenarijih? Je za igralca prednost ali slabost, če se za pripravo svoje filmske vloge opre tudi na literarni izvirnik?