Za medije

Association Capitale Européenne des Littératures (ACEL – »Glavna evropska zveza za književnost«) v Strasbourgu je v soboto, 12. novembra 2011, v prostorih znane restavracije Chez Yvonne razglasila prejemnike literarnih nagrad mesta Strasbourg za leto 2011: evropske nagrade za frankofonsko literaturo, evropske prevajalske štipendije in evropske književne nagrade.
Evropsko književno nagrado, najprestižnejšo nagrado ACEL, za svoj literarni opus kot sedmi zaporedni nagrajenec prejme slovenski pisatelj, dramatik, esejist in urednik Drago Jančar.
Nagrade bodo lavreatom slovesno podelili marca naslednje leto med sedmimi Evropskimi literarnimi srečanji, ki bodo v sodelovanju s tamkajšnjo univerzo tako kot doslej potekala v Strasbourgu.

Kakšno zrcalo ponuja Sloveniji Študija o bralni pismenosti v EU, ki jo je Evropska komisija objavila julija letos? In kakšno dosežki naših učencev v OECD-jevi raziskavi Pisa 2009, ki je bila osredotočena na bralno pismenost? Se sploh zavedamo, kaj bralna pismenost v resnici pomeni? So naši učitelji ustrezno usposobljeni, da pri svojih učencih in dijakih zaznajo težave na tem področju in jih uspešno premostijo? Kako pomembni sta ob današnji poplavi informacij široka razgledanost in sposobnost samostojnega razmisleka? Kako zmožnost uspešnega sporazumevanja vpliva na naše zasebno, poklicno in družbeno življenje?
Takšnim pogosto zapostavljenim vprašanjem, ki se porajajo ob nezavidljivi ravni bralne pismenosti pri nas, bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob 18. uri posvečen večer v Modrijanovi knjigarni.

»Ko gledam na svet skozi ta drugi jezik, ga vidim drugače. Gre za drugačen svet.«
Ovidij v romanu Davida Maloufa Umišljeno življenje

Tudi v času letošnjega Knjigokupa nismo prezrli prevajalcev. Kajti bliža se mednarodni dan prevajalcev – 30. september; ta dan jim je leta 1991 posvetila Mednarodna zveza prevajalcev (Fédération Internationale des Traducteurs, FIT) s sedežem v Parizu, in to v spomin na Sofronija Evzebija Hieronima, znanega kot sveti Hieronim, ki je tega dne leta 419/420 umrl v Betlehemu. Hieronim je ustvaril enega najpomembnejših prevodov v zgodovini – Vulgato. To je prevod Svetega pisma v latinščino.
Prevajanje je veliko več kot zgolj jezikovna dejavnost, saj sta jezik in književnost določene jezikovne oziroma etnične skupine vedno odsev okolja, v katerem sta nastala.

»Moje besede brišejo prah s polic spomina, obujajo minulo v ponovno življenje.«

Manca Košir in pisatelj Roman Rozina bosta predla besede o besedah in se spraševala: Ali mi delamo besede ali besede delajo nas? Kako naše osebno vesolje besed komunicira s svetovi drugih? Se jih z besedami lahko dotaknemo, jih lahko objamemo, ali vedno znova naše besede omahnejo v svojo lastno zibel? Kdo pravzaprav govori skozi naša usta, kaj hočejo vse te besede, kdaj se sestavijo v zgodbo, kdaj v molk? Vsak spomin je narejen v sedanjosti, vsaka beseda upoveduje preteklost, kjer je življenje mrtvo. Kako živeti, kako preživeti z besedami?

Tudi letos smo k sodelovanju v akciji založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne »Knjigokup« povabili tako rekoč večino pomembnejših slovenskih založb. Tako bo v naši knjigarni v mesecu od 19. septembra do 15. oktobra 2011 na voljo več kot 1000 naslovov okoli 30 založb, in sicer po nižjih, celo do enega evra spuščenih cenah.
Amalietti, Arkadia, Avrora, Brat Frančišek, Buča, Ciceron, Didakta, Družina, DZS, Filozofska fakulteta Ljubljana, Goga, Jutro, Karantanija, Kmečki glas, Krtina, KUD Logos, Miš, Mladika, Mladinska knjiga, Modita, Celjska Mohorjeva družba, Oka, Pivec, Slovenska matica, Sophia, Studia Humanitatis, Študentska založba, Tangram, Tehniška založba Slovenije, Tuma, UMco, VBZ, Viharnik. To so založbe, katerih knjige boste po znižanih cenah našli na posebej izpostavljenih mestih v knjigarni.

»Knjige za vsakogar« so eden pomembnejših projektov, ki je potekal v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Lani so zanj slovenske založbe izdale 21 knjig, ki so bile na prodaj po 3 evre. Organizatorja Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS pa sta se odločila, da projekt nadaljujeta. Tako smo aprila dobili pet novih knjig, tokrat po ceni 5 €, katerih avtorji so bili gostje literarnega festivala Fabula.
V projektu »Knjige za vsakogar« pa izide še 10 knjig, ki so bile izbrane na Javnem razpisu za izbor projektov v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 (Ur. l. RS, 6/11). Cankarjeva založba bo izdala še tri čitanke – Draga Jančarja, Kajetana Koviča in Dušana Jovanoviča. Spomnimo, da so bile prve tri čitanke – Slavoja Žižka, Svetlane Makarovič in Borisa Pahorja – lani prodajno najuspešnejše, najbolje izmed enaindvajsetih so se odrezale tudi v naši knjigarni.

Janez Lesjak (1950), avtor knjige Na robu – Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem, je po izobrazbi likovni tehnik, ob delu je končal kranjsko Visoko šolo za organizacijo dela. V prvi polovici 70. let je bil zaposlen na Turistični zvezi Slovenije, kjer se je ukvarjal s propagando, nato pa je več kot deset let služboval na Štabu za TO Grosuplje, zadnjih pet let kot poveljnik. Bil je aktivno angažiran pri razvoju sistema SLO in DS ter predvsem enot TO. Leta 1988 je postal direktor grosupeljskega grafičnega podjetja Partner.
V času priprav na osamosvajanje Slovenije je bil vpoklican, najprej k organiziranju MSNZ, nato v poveljstvo ObmŠTO Grosuplje. Od 30. junija 1991 je bil poveljnik štabov ter enot TO Ljubljanske pokrajine. Bil je edini rezervni poveljnik med sedmimi poveljniki pokrajinskih poveljstev.

Ženske, pozor: bliža se obisk priznane hrvaške prehranske strokovnjakinje dr. Lejle Kažinić Kreho. Pred kratkim je pri založbi Modrijan izšel slovenski prevod njene uspešnice Prehrana 21. stoletja za ženske. V knjigi predstavlja prehranske potrebe ženske v posameznem življenjskem obdobju – od najstništva do zrelih let – ter ponudi kompas pri izbiri in kombinaciji ustreznih živil na poti do zdravja, forme in dobrega počutja. Prehrana 21. stoletja za ženske ni zbirka pravljic in bralki ne obljublja, da bo imela čez mesec dni idealen pritisk, telo supermodela in za deset let mlajši obraz.
V intervjuju v Dnevnikovi prilogi Nika (18. 5. 2011), ki ga je zapisala Meta Černoga, nam avtorica zaupa naslednje:
»Idelanih tež je toliko, kolikor je ljudi, idealna teža posamezne osebe pa je tista, ki zmanjšuje tveganje za degenerativne bolezni, ki so pogosto povezane z odvečnimi kilogrami in procesi staranja.

Ruski pisatelj Andrej Gelasimov je v kratkem intervjuju ob izidu antologije evropske kratke proze Best European Fiction 2011 dejal, da so njegova dela veliko bolj povezana z evropsko tradicijo kot katerokoli drugo. Že v svojem doktoratu se je posvetil delu Oscarja Wilda in vplivom orientalizma na njegovo ustvarjanje. Poleg tega je slabo desetletje predaval o angleški in ameriški književnosti na Jakutski univerzi. Evropskosti njegovih del navkljub pa še vedno ostaja pronicljiv zapisovalec razmer v sodobni Rusiji.
V Rusiji je Gelasimov čez noč postal literarna zvezda – s črtico Rosna leta. Največjo slavo pa mu je prinesel roman Leto prevar, ki je bil pred kratkim preveden v slovenščino. Njegova dela namreč berejo že v mnogih tujih jezikih, zato je bil že res skrajni čas, da ga odkrijemo tudi Slovenci. Francoska revija Lire, denimo, je Gelasimova vključila v seznam petdesetih mladih obetavnih avtorjev, ki bodo definirali svetovno književnost 21. stoletja.

Spomladi bodo gostje naše knjigarne kar štirje evropski literati, katerih dela so že izšla ali pa bodo v kratkem pri založbi Modrijan.
Že v začetku marca bo naš gost hrvaški pisatelj Renato Baretić, čigar roman Hotel Grand je ravnokar izšel v zbirki Bralec. Hotel Grand je že drugi Baretićev roman, ki je preveden v slovenščino. Najbrž ni treba posebej omenjati romana Osmi poverjenik, njegove velike uspešnice izpred nekaj let, ki je navdušila tudi slovenske bralce.
Aprila se bomo najprej srečali z vse uspešnejšim ruskim pisateljem Andrejem Gelasimovom. Pred izidom je namreč njegov roman Leto prevar (Bralec). To je prvi slovenski prevod dela tega pisatelja iz Irkutska, ki že več let živi v Moskvi. Izdajo in prevod je omogočila Mestna občina Ljubljana (v sklopu projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige), ki sofinancira tudi avtorjevo gostovanje.