Napredno iskanje

Znameniti norveški književnik in gledališčnik Henrik Ibsen (1828–1906) je znan predvsem po svojih družbenokritičnih realističnih dramah, ki veljajo za enega izmed viškov evropske realistične dramatike. So najvplivnejše in najpogosteje uprizarjane po Shakespearjevih. Stebri družbe so bili prvič uprizorjeni na Danskem leta 1877 in z njimi je Ibsen tudi zunaj Skandinavije doživel večje mednarodno priznanje.
Glavni lik drame je konzul Bernick, ki spada med najvplivnejše in najbolj spoštovane meščane obmorskega mesteca na Norveškem. A njegova preteklost ni tako brezmadežna, kot se zdi, tako v osebnem kot poslovnem življenju.

Poletje je čas za dogodivščine. Trije prijatelji si izberejo popotovanje z vlakom po Evropi, ki pa kmalu postane še večja dogodivščina, kot so pričakovali. Vlak na poti iz Madrida v Pariz ustavi nenavaden nebesni pojav, zaradi katerega se znajdejo v neznanem svetu, samo na videz podobnem njihovemu. Ljudje jih ne razumejo ne glede na to, kateri jezik govorijo, vse je drugače kot na njihovih zemljevidih, njihovega denarja v trgovinah in menjalnicah nočejo vzeti. Iz sveta, v katerem se počutijo izgubljene, jih lahko reši le knjiga – knjiga, ki ni navadna knjiga in v sebi skriva več kot samo črke.

Smrt sosedovega psa je za mladega Christopherja neznanka, ki se jo odloči razrešiti, neznanka, ki ga povede v nevarnost, a katere rešitev mu da pomemben življenjski pogum. Christopher namreč za spopadanje z vsakodnevnim življenjem potrebuje več poguma kot morda večina, saj ima Aspergerjev sindrom. Gre za vrsto avtizma, med posledicami katere so, na primer, težave pri socialnem vedenju, pri prepoznavanju čustev, v tujih okoljih, nepoznanih okoliščinah in razmerah.

Ovidij je svoj erotodidaktični priročnik Umetnost ljubezni (Ars amatoria) spesnil po zgledu govorniških priročnikov in poučnih aleksandrinskih pesnitev o kmetovanju, lovu, čebelarstvu ... Zbirko nasvetov, kako osvojiti žensko in kako ohraniti njeno ljubezen, je najprej spesnil v dveh knjigah, namenjenih moškim, ki jima je pozneje, da bi zapolnil perečo vrzel, dodal še tretjo, z nasveti, namenjenimi ženskam.
Ovidij ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, ampak bralca pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Pesnitev sicer ne opeva globokega, občutenega ljubezenskega koprnenja; čustva so zgolj površinska, a kultivirana.

Petronijev Satirikon velja za eno najzanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od prvotno precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoče dogodivščine.
Delo, ki na realistično komičen način razgalja podobo rimske družbe v času cesarja Nerona, sledi tradiciji helenističnega pustolovskega romana: uporablja prvoosebno pripoved, parodijo mitov in literature, opise kipov in slik, dogodke, kot so brodolom, navidezna smrt, sodna obravnava itd.

Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern (v dolini reke Loisach), ko so jo prenesli v dvorno knjižnico bavarskih vladarjev v München, odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato.

Vorančeve Solzice sodijo med najpomembnejša dela slovenske mladinske književnosti. Pred našimi očmi razkrivajo svet poln pričakovanj, upanja, ljubezni, prijateljstva, spoštovanja, kot velik preizkus poguma, hkrati pa tudi kot svet, v katerega se prikradejo stiskaštvo, goljufija, prevara, dvom.
 K pogovoru o vsebini knjige vas in vaše otroke vabi tudi ta izdaja, v kateri so vprašanja za razvijanje razumevanja prebranega besedila ter naloge, ki naj bi zbližale Vorančev svet in svet sodobnega najstnika