IZbranja

Iztekla se je druga sezona IZbranj v Modrijanovi knjigarni. Naši zadnji gostje v šolskem letu 2011/12 so bili dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani, pogovarjali pa so se – o drugačnosti. Pogovor sta usmerjala sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman, da je laže stekel, pa so dijaki prebrali knjigi V senci interneta in Peter.
Na dijakinjo Nino je razgovor pustil pozitivne vtise: »Presenetilo me je, kako se je debata oziroma pogovor razvil in kako nam je hitro minil čas. Zdi se mi zelo zanimivo in prav, da Modrijanova knjigarna spodbuja mlade k sodelovanju pri takšnih razgovorih. Motil me je le oster zaključek, sicer pa sem zadovoljna, da sem se udeležila tega dogodka.«

Iztekla so se zadnja IZbranja v Modrijanovi knjigarni v šolskem letu 2011/12, zato se vrnimo še k dogodku, ki smo ga gostili sredi decembra. Izbrani dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana so se udeležili IZbranj, katerih tema so bile tegobe odraščanja, s poudarkom na drogah in zasvojenosti. Prebrali so knjigi Grozljivi gost Umberta Galimbertija in Zgodovina moje heroinske zasvojenosti Zlatka Blažiča, s katerim so se tudi srečali, v pogovoru pa je sodeloval še sociolog in publicist dr. Andrej Fištravec.
Kot je bilo pričakovati, je na dijake najmočnejši vtis naredilo srečanje z Zlatkom Blažičem. »Pogovor je bil zanimiv,« je zapisal eden od njih, »saj nam je avtor predstavil svojo življenjsko pot in občutke, ki so sicer že opisani v knjigi, vendar nam je v pogovoru svoje življenje še podrobneje opisal in dodal še kaj, česar v knjigi ni zapisal.

Šolsko leto se bo počasi prevesilo v drugo polovico, in čas je za nova IZbranja. Modrijanova knjigarna bo še zadnjič v tem šolskem letu gostila mlade knjižne molje, pogovor pa se bo tokrat sukal o knjigah V senci interneta in Peter.
»Različen nisi drugačen« je sporočilo našega pogovora, v katerem bodo sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad v Ljubljani ter sociolog dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta in psihoterapevtka Sanja Rozman. Ob knjigi V senci interneta se bodo spraševali o internetu kot fenomenu na splošno: kako je začel vplivati na družbo in odnose, kakšne nove dileme vnaša v naše življenje in kako smo ranljivi za vpliv, saj si povsem napačno predstavljamo, da vse dejavnosti na internetu potekajo v zasebnosti – v resnici pa smo pri tem v globalni izložbi.

Večina IZbranj, ki smo jih organizirali doslej, je bila posvečena literaturi, našim mladim gostom, dijakom in dijakinjam ljubljanskih srednjih šol, pa smo dali priložnost, da so se pogovarjali s pisatelji, prevajalci, književnimi strokovnjaki.
Zadnja IZbranja v letu 2011 bodo drugačna. Sodelujoči dijaki prihajajo iz Srednje zdravstvene šole Ljubljana, prebrali pa so knjigi Zgodovina moje heroinske zasvojenosti Zlatka Blažiča in Grozljivi gost: nihilizem in mladi Umberta Galimbertija. Tema pogovora bodo namreč »težave mladostnikov in nevarnost drog«.

V torek, 15. novembra 2011, so bila v Modrijanovi knjigarni že šesta IZbranja. Tema tokratnega knjižnega srečanje je bil film, natančneje: prenos zgodbe iz literarnega v filmski medij. Izbrani dijaki – to so bili dijaki drugega letnika fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo – so se pogovarjali z glavnim urednikom revije Ekran Gorazdom Trušnovcem ter direktorjem založbe UMco in odgovornim urednikom revije Bukla in Premiera dr. Samom Rugljem. Zanimala sta jih zlasti dva filma oziroma knjižni predlogi, na podlagi katerih sta bila posneta – Val Todda Strasserja in Ubežni delci Anne Michaels.

Ste že slišali za filma Val in Ubežni delci? Ali ju celo gledali? Ta odlična filma, ki ju slovenski kinematografi sploh niso prikazali, sta nastala na podlagi literarnih predlog. Prvi je adaptacija ameriškega mladinskega romana Val, ki ga je v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja objavil Todd Strasser (pod psevdonimom Morton Rhue). Eden prvih prevodov je bil prav nemški, in glede na vsebino ni presenetljivo, da so tudi film posneli Nemci. Delo je, takšno je vsaj naše mnenje, izvrstno opravil režiser Dennis Gansel. Film je bil posnet leta 2008 in napovedan tudi pri nas, vendar je bil naposled umaknjen s programa. Škoda, kajti film je odlična iztočnica za pogovor o ... Ne, tega pa zdaj ne bomo izdali!
Kanadska pisateljica Anne Michaels je za roman Ubežni delci leta 1996 prejela imenitno nagrado Orange, ob 15-letnici nagrade leta 2010 pa je bil njen roman počaščen še z nazivom »najboljši Orange«.

Že več kot mesec dni je, odkar se je začelo šolsko leto, zato so misli številnih dijakov zadnjih letnikov že pri maturi. Tisti, ki bodo opravljali maturitetni izpit iz španščine, bodo brali roman No soy un libro španskega pisatelja Joséja Maríe Merina. In da bo pot do uspeha na maturi prijetnejša, jim bomo pomagali tudi mi: prva IZbranja v novem šolskem letu so namenjena prav mladim hispanistom in Merinovi knjigi, ki je prejšnji mesec izšla tudi v slovenskem prevodu  – Nisem knjiga (Modrijan; prev. Ferdinand Miklavc). Ob tej priložnosti José María Merino gostuje v Ljubljani.
Toda Modrijanova knjigarna je, čeprav ena največjih v Sloveniji, za toliko dijakov, kolikor bi jih rado srečalo španskega pisatelja, preprosto premajhna. Zato bo tokratna IZbranja pod svojo streho sprejel Cankarjev dom.

Kaj bi storili, če bi vas knjiga, ki jo berete, začela prepričevati, da sploh ni knjiga in da potrebuje vašo pomoč? Prav to se zgodi trem mladim prijateljem, ki na popotovanju po Evropi z vlakom naletijo na posebno knjigo z naslovom Nisem knjiga (No soy un libro). Takšen je tudi naslov romana Joséja Maríe Merina, ki opisuje njihove dogodivščine in ga je državna predmetna komisija za španščino razpisala za maturo 2012. Dijakom, ki morajo roman prebrati v španščini, bo prevod Ferdinanda Miklavca, ki je pravkar izšel pri založbi Modrijan, gotovo v pomoč. Nedvomno pa bodo po knjigi z veseljem posegli tudi drugi mladi bralci.

Septembra lani, ob izpolnjenem prvem letu delovanja Modrijanove knjigarne na Trubarjevi cesti v Ljubljani, smo organizirali 14-dnevni »Knjigokup«, akcijo, s katero smo želeli v prostore naše knjigarne privabiti čim več ljudi bodisi k nakupu (cenejših) knjig bodisi k ogledu kakšnega dogodka – knjižne predstavitve, branja, pogovora ... Glavni cilj te akcije pa je bilo opozarjanje javnosti, da knjiga ni narejena zgolj za to, da jo preberemo, temveč tudi za to, da jo kupimo. In to ne le izvod ali dva na leto ...
Naš »Knjigokup« je lani številne obiskovalce knjigarne pripravil do tega, da so kupili večje število knjig, saj se jim je bilo ob tolikšni izbiri in tako privlačnih cenah težko upreti. Kupce smo našli za okoli 3000 knjig, ki so bile vključene v akcijo, in če odštejemo založbo Modrijan, je bila na Knjigokupu daleč najuspešnejša založba Didakta. V dveh tednih smo pripravili šest dogodkov, med katerimi izpostavimo večer z Dragom Jančarjem – tri tedne po izidu romana To noč sem jo videl –, ki je privabil največ obiskovalcev.

V torek, 25. januarja, so bila v Modrijanovi knjigarni četrta IZbranja, zadnja v šolskem letu 2010/11. V prijetnem in sproščenem vzdušju se je tkal dialog med dijaki in dijakinjami gimnazij Bežigrad in Ledina, slovenskima književnikoma Dragom Jančarjem in Katarino Marinčič ter zgodovinarjem Petrom Vodopivcem. Skupaj so raziskovali presek med literaturo in zgodovino ter pogledali v zakulisje nastajanja romana, zlasti Jančarjevega zadnjega romana To noč sem jo videl (Modrijan, 2010) in romana Prikrita harmonija Katarine Marinčič (za ta roman je bila leta 2002 nagrajena s kresnikom).