V veliki zadregi bi se znašel povprečen slovenski bralec, če bi moral našteti deset sodobnih čeških pisateljev, najbrž mu v spomin ne bi uspelo priklicati niti peterice. Saj ne trdimo, da bi bil češki bralec kaj uspešnejši pri naštevanju slovenskih književnikov, a dejstvo je, da o stopnji poznavanja češke literature pri nas skorajda ni vredno izgubljati besed. Po podatkih Sursa smo leta 2010 iz češčine in slovaščine prevedli sedem romanov in eno zbirko kratke proze, poezija pa kakor da ne obstaja (da o drugih žanrih sploh ne govorimo). Tudi zato pomeni za založnika izjemen podvig, če si upa na kratko poličko k Michalu Vieweghu položiti še knjigo kakšnega drugega češkega avtorja, in to tem bolj, če ta ne spada med »zabavno« literaturo, med ljubezenske zgodbe ali pa kriminalke.

Pri založbi Modrijan je izšel slovenski prevod knjige Razkroj oblasti (La dissoluzione del potere), ki jo je zgodovinar Stefano Lusa v italijanščini objavil leta 2007 pri videmski založbi Kappa Vu. Kot pripovedovalec napete zgodbe ima Lusa pomembno prednost: »italijanski«, nemara nekoliko manj obremenjeni pogled na obdobje pred tridesetimi leti v Sloveniji. Rezultat utegne biti ta čas za marsikoga nepričakovan – precej prijazen pogled na vlogo slovenskih komunistov v leta trajajočem spopadu med reformisti in dogmatiki ter v procesu demokratizacije Slovenije.

Sredi poletja je pri Ognjišču izšla knjiga Umetnost svetega/The art of the sacred – Cerkve na Slovenskem/Churches in Slovenia. Gre za knjigo velikega formata (23,5 × 31 cm), ki na 464 straneh v sliki in besedi predstavlja 200 slovenskih cerkva. »Umetnostnozgodovinski oris sakralne umetnosti in idilične prizore holmov in gričev, na katerih kraljujejo cerkvice, smo želeli zajeti v eni knjigi, ki bo bralcu stran za stranjo, kot bi se sprehajal po galeriji, odstirala velika dela starih mojstrov. Vmes pa se bo lahko odpočil ob pogledu na katero od starih romarskih poti …« so zapisali pri založbi.

Videti je, da se je v dvajsetih letih samostojne Slovenije že izrisal osamosvojitveni mit z vsemi zmagovalci in poraženo JLA. Pripoved rezervnega podpolkovnika Janeza Lesjaka, ki je bil v teh kritičnih in za Slovenijo usodnih dneh na čelu štabov in enot teritorialne obrambe v Ljubljanski pokrajini, tega mita ne gradi. V knjigi Na robu. Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem avtor pojasnjuje marsikateri dogodek v osrednji Sloveniji, a brez vehemence zmagovalca.

Še pomnite? 25. maj – dan mladosti. Tako je pisalo v šolskih koledarjih mnogih generacij mladine v nekdanji skupni državi Jugoslaviji in tega dne so bile oči milijonov uprte v televizijske sprejemnike, v prenos bržkone najmnožičnejšega dogodka v letu – štafete mladosti.
Naj bo naključje ali ne, za izid knjige Tito in tovariši dr. Jožeta Pirjevca založnik ne bi mogel najti primernejšega časa, kot je tale okoli 25. maja, upoštevajoč tudi dejstvo, da se v prihodnjem mesecu obeta več izidov, posvečenih dvajsetletnici razglasitve samostojne države Slovenije.
Na zadnji platnici knjige Tito in tovariši piše: »Še ena knjiga o Titu? Da, če je grajena na novih arhivskih virih in na najnovejših znanstvenih publikacijah o jugoslovanskem maršalu in njegovi dobi. Te kriterije pričujoča knjiga izpolnjuje, saj je sad dolgoletnega raziskovanja v mednarodnih in domačih arhivih, poleg tega pa temelji na poznavanju obširne literature, ki je v zadnjih desetletjih nastala o Titovi Jugoslaviji.